Naši pionirji so ob novoletni jelki doživeli nepozabne urice

06. 01. 2014 00:19

Novoletna jelka je bila v Celju prvič postavljena v zelo mogočni obliki. Namenjena je bila predvsem pionirjem, koristno spodbudo pa je nudila tudi odraslim, saj je pokazala, kako je treba utrjevati temelje novemu življenju v socializmu tudi v svetu otroških sanj in pričakovanj. Prav za prav bi se ob njej lahko zamislili predvsem odrasli, posebno tisti, ki neradi pogledajo resnici v obraz. Otroške oči se svetijo od same jasnine, odprte so za vse, v kar jih usmerjamo. Čemu, le čemu naj se te vedoželjne oči ovijajo z meglami mističnih izmišljotin? Mi nikoli ne bi smeli pozabiti, da sama od sebe še tako zastarela coprnija ne stopi v kot.

Treba je naše zavestne akcije poleg istočasne revolucionarne izpremembe materialnih razmer, ki se pri nas uresničuje z grandiozno ofenzivo v socializem. Novoletno jelko je zato organiziral mestni ljudsko prosvetni svet. Že v oktobru je bil izdelan načrt, ki ga je potrdil IOOF in ga tudi gmotno podprl.

V novembru se je akciji pridružil okraj Celje-okolica. S tem se je seveda odgovornost prireditelja povečala, število sodelavcev pa podvojilo, saj se je prireditev morala raztegniti od 3 na 6 dni. Upraviteljstvo I. mestne osnovne šole je odstopilo svoje lepe prostore, ljudsko prosvetni svet pa je pridobil za sodelavce pod vodstvom glavnega postavitelja tov. Toneta Zorka organizacijo AFZ, OSS, Ljudskega gledališča, Zvezo borcev in. dr. Organiziranih je bilo 7 prostorov po vrsti: Partizanski kotiček, ki ga je postavila Zveza borcev. Tu so pionirji videli prizor, kako so v zavetju naših gozdov v najtrših preizkušnjah očakovali štirikrat naši borci leto zmage nad sovražnikom človeškega rodu — fašizmom.

Naslednji oddelek je zasedel z oblastjo svojega prešernega smeha Pavliha. To je prispevalo učiteljišče, zavod, ki je v Celju pred nekaj meseci zaživel in se vztrajno in vzorno razvija. Vodstvo gledališča je gotovo opazilo sposobnosti mladega učiteljiščnika, ki je neutrudno pavlihoval 6 dni v največjo radost naših pionirjev. Naslednji oddelek je prikazoval »žival v gozdu in v vodi.« Postavil ga je prirodopisni krožek pod vodstvom prof. Stanteta in Ribarska zadruga pod vodstvom tov. Zorka starejšega. Tudi ta soba je sijala od pohlepa radovednosti mladih gledalcev.

Posebno akvariji so bili v nevarnosti, da se vdajo pritisku ljudskega vala. Tega se je posebno bal zajetno elegantni sulec, ki nikomur od tisočev ni privoščil svojega prekanjenega pogleda. Kinopodjetje je tudi uredilo svoj prostor in vrtilo zabavne filme. Iz kina so šli pionirji naravnost v malo gledališče, ki ga je postavilo Ljudsko gledališče (prof. Grobelnik).

Tu so pionirji pred znano in neznano publiko razkazovali svoje govorniške sposobnosti. V sosednji sobi je vabil Jurček v lutkovno gledališče, ki je pred 2 letoma nadebudno zaživelo, pa zamrlo.

Kaže, da raste nova lutkovna družina, ki bo celjskim cicibančkom sladila prenekatero deževno nedeljo.

To tem lažje, ker ima pri roki prof. Ščuko, ki je izdelal lutkovni oder, lutke in pribor. Višek pa je za vse pionirje pomenila pravljična dvorana, ki jo je postavil dekoraterski oddelek Ljudskega magazina pod vodstvom tov. Olipa in Lana. Tu se je še prav posebno izkazalo, kaj zmore požrtvovalnost in strokovna sposobnost našega človeka.

Tu so pionirji videli grad in čarovnico, dva rekvizita naših pravljic, dva simbola naše materialne in duhovne stiske, v kateri so nas držali naši posvetni in cerkveni oblastniki. Videli pa so tudi ilustracijo pripovedke o Martinu Krpanu, simbolu ljudske moči, ki je zdaj odsekala sovražniku glavo in si za plačilo vzela ne samo polovnjak vina, marveč oblast. Tu je caroval striček Mraz, ki je dobrodušno delil svoja darila in jih belil z dobrimi nauki, katerih nikoli ni preveč. Biti je moral močnih kosti, da je vzdržal 6 dni in še 2 povrhu. Saj je obdaroval 6.544 pionirjev. 544 pionirjev je obdarila AF2 s požrtvovalno tov. Bogatajevo na čelu.

Ne bilo bi prav, če bi pozabili izreči pohvalo tudi tov. Jure Lojzetu, zastopniku mladine, ki je kot predsednik štaba Novoletne jelke mnogo doprinesel do tako velikega uspeha.

Dne 4. januarja je striček Mraz obiskoval vse šole, da bi za nobeno ceno koga ne pustil brez darila. Obdaril je tudi posamezne odrede in čete. In bil je striček te misli, da je najlepšega darila — radiosprejemnika — vreden Prešernov odred na 2. mestni osnovni šoli. Zdaj pa, pionirji, posluh! Ali bo drugo leto tudi tako? Kakor vas je volja! Od vašega dela, vedenja, učenja, discipline in podobnih dobrot zavisi presoja sivobradega, kuštravega strička Mraza.

Posebej moramo omeniti sodelovanje Ljudskega gledališča, ki je postavilo v režiji Toneta Zorka na oder najnovejše delo našega pisatelja Frana Roša »Ušesa cesarja Kozmijana«, je igra v 4. dejanjih, napisana na motiv pravljice o carju. Tudi to delo se je po svoj idejnosti vključilo v vzgojno tendenco Novoletne jelke, saj prepričljivo predstavlja neizogibnost razrednega boja, zmago napredka, zmago delovnega ljudstva, razkrinkuje pa tudi ves cingljajoči blišč okoli neštetih budal, ki so sedela pod kronami na pravljičnih in resničnih prestolih. Režiser, igralci in ostalo gledališko osebje je opravilo v 6 dneh ogromno dela, na katerega moramo posebej opozoriti občinstvo. O predstavi in o delu pa bomo prinesli nadrobno poročilo.

Celjski tednik, 8. 1. 1949

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
162 queries in 0,854 seconds.