Letos ne bo nekega večjega mednarodnega tekmovanja, kot so recimo olimpijske igre, evropsko ali svetovno prvenstvo, mediterantske igre itd. Prav zaradi tega nismo pripravam naših športnikov v zimskem času posvečali toliko naše pozornosti kot drugače.
In tako smo zdaj presenečeni. Presenečeni nad Rekordnim dosežkom Nataše Urbančič v metu kopja, ki je poletelo 62,12 m daleč! Prvič uradno preko za ženske magične meje šestdesetih metrov! Sedmi najboljši rezultat vseh časov na svetu, letos tretji najboljši! Torej v ozkem izboru najboljših Amazonk. Nataša je skromna športnica, ki ne želi posebnega hrupa okoli sebe.
Ni tista zvezda, ki se marsikateremu športnemu ljubitelju upre, ko vidi kako vse skupaj izkorišča, dejansko pa ne daje tistega, kar bi morala. Nataša ni takšna. Nikoli ni delala problemov s pripravami. Trenirala je za navadni klubski miting ali olimpijske igre na domačem štadionu. Tam, kjer je zrasla, kjer je postala najprej ob očetu Adolfu Urbančiču-Urbanu, in kasneje ing. Jožetu Kopitarju atletinja največjega formata.
Ob zadnjem rekordu, ki je prišel tako hitro in nepričakovano že na začetku sezone — po jutru se dan pozna! — je skromno pristavila, da je rekord sicer pričakovala, vendar še ne tako zgodaj. da pa ni to nič slabega za nadaljnji razvoj v sezoni. Postala je zrela atletinja, ki ve, kaj hoče. Letos je več delala z utežmi in pridobila na moči. Popravila si je tudi izmet, če vse to doda k svojim prejšnjim kvalitetam, potem mora priti tudi do uspeha. In je prišlo. Tako je lepim mednarodnim uvrstitvam na olimpijskih igrah in evropskih prvenstvih dodala še rekordni met ter tako zaključila — vsaj za zdaj — svoj tekmovalni opus.
Nataša ne trenira dvakrat dnevno. Njen dopoldanski trening je v spačku, s katerim potuje iz kraja v kraj in prodaja stvari Mladinske knjige. Ko se vrne iz službe, si vzame športno opremo in na štadion. Takšen je njen delovni dan. Brez hrupa, brez posebnosti, neopazno.
Opazna je samo na tekmovanjih. Z uvrstitvami in rezultati. Pred dnevi so jo slovenski športni novinarji proglasili za najboljšo slovensko športnico. Povsem upravičeno. In po zadnjem novem rekordu ima vse možnosti, da to mesto tudi v letošnjem letu obdrži. Možnosti za potrditev bodo na Balkanskih igrah, evropskem pokalu, dvobojih …
Nataša je bila dvakrat v finalu olimpijskih iger, četrta na evropskem prvenstvu v Atenah, zdaj pa ta rekord. Vilko Luncer, urednik Sportskih novosti, je ob tem rezultatu napisal, da spada v vrsto »rekordov nad rekordi«. Ob Lorgerjevih 13,8 iz leta 1958 na 110 m ovire (najstarejši državni rekord, star 15 let!), Stamejčičinih 10,5 na 80 m ovire (izenačen svetovni rekord!) itd. Nadalje piše: »Nataša Urbančič je v 28. letu potrdila, da je športnica svetovnega formata. Pri njej ni afer, škandalov in groženj, je vzorno dekle, ki je v ponos atletiki in športni organizaciji v celoti. Ona je zvezda, vendar v pozitivnem smislu.«
Novi tednik, 5. 4. 1973
