Čeprav je nova Šmarjeta nekaj sto metrov od Mariborske ceste, jo vendarle malokateri Celjan pozna. In vendar je tukaj preko dvajset hišic, kjer stanuje kar lepo število delavcev in nameščencev, ki so vsi zaposleni v celjski industriji. Za vse te ljudi je velika nevšečnost cesta, ki vodi od naselja do glavne ceste. Sicer pa cesta ni izraz, kajti ta stvar ni prav nič podobna cesti, ampak sliči veliko bolj na kolovoz nekje v haloških hribih, posebno ko se začne deževje in sneg.
Pešec je prisiljen gaziti do gležnjev po blatu in brozgi. Cesta ni v takšnem stanju po zaslugi vaščanov, ki tu stanujejo, ampak gre levji delež na račun kmetov, ki imajo tam svoja polja, posebno pa tistih, ki izkoriščajo tamkajšnji industrijski posel in v vsakem vremenu pridno vozijo težko naložene vozove. Nihče pa je ne popravlja, čeprav bi bila to njihova dolžnost. Zato ni čudno, da so se prebivalci tega naselja s tolikšnim veseljem odzvali vabilu SZDL in prijeli za lopate.
S skupnim delom so nasuli ozko stezo ob robu ceste, ker za vso širino ceste nimajo materiala in sredstev. Tako so napravili zasilno stezo, po kateri se vsaj delno ogneš blatni kaluži.
Celjski tednik, 6. 2. 1959
