Že iz leta v leto se v Celju ponavlja ista slika: v pisarnah komaj 3 otroških vrtcev v začetku vsakega šolskega leta matere jokajo in grozijo, ker v času zaposlitve ne morejo spraviti na varno svojih otrok. Tako kot letos, pa še menda ni bilo nobeno leto. Ker trije otroški vrtci nikakor ne zadostujejo za vedno večje število otrok zaposlenih mater, so bili letos primorani več kot polovico nujnih primerov (kjer sta oba starša zaposlena in nimata nikomur prepustiti otrok) odkloniti. Seveda je bil v pisarnah vik in krik, uprave vrtcev pa si niso mogle prav nič pomagati, ker pač ni prostora.
Sicer smo pred meseci pisali v našem listu, da bodo v Celju začeli vrstoma odpirati dnevna zavetišča, toda izgleda, da je spet vse ostalo samo pri obljubah.
V bivšem Domu Tončke Čečeve je bilo z letošnjim letom odprto dnevno zavetišče za šolsko mladino, 2 skupini predšolskih otrok tudi že tam domujeta in v kratkem bodo našli prostora še za tretjo skupino predšolskih otrok. Toda bilo je obljubljeno tudi dnevno zavetišče v Gregorčičevi ulici, vendar smo zvedeli, da bodo ti prostori služili drugemu namenu.
Tako je glede otroških zavetišč v Celju skrajno zaskrbljujoče stanje in naše zadnje upanje je, da bodo porajajoče se stanovanjske skupnosti na posameznih terenih zagrabile ta problem kot svojo prioritetno nalogo.
Celjski tednik, 12. 9. 1958
