Zadnje čase smo v Celju dosegli že dokaj kulturno postrežbo v naših trgovinah. V tem pogledu ni kaj oporekati in bi nasprotno človek lahko večkrat občudoval potrpežljivost prodajalcev, ki ne prestopi meje vljudnosti tudi pri najbolj kapricnih nakupovalcih.
Toda v zadnjem času se je po celjskih trgovinah razpasla čudna in za potrošnika
dokaj neprijetna razvada. Če stopiš tri četrt na pet v trgovino, opaziš pri pultih še precejšnje število nakupovalcev. Ne trdim, da ni med njimi tudi takih, ki bi imeli lep čas nabaviti si blago v primernejši uri. Mnogo pa je nedvomno tudi takih, katerim služba ali gospodinjstvo ne dopuščata, da bi si v dopoldanskih ali zgodnjepopoldanskih urah nabavili potrebno iz trgovine. Tako ulovijo pač zadnje minute pred zaključkom poslovnega časa. Toda metla v trgovini ne pozna izjeme in usmiljenja. Za vse bi pač veljalo geslo: pridi prej, ker pred 5. uro začnemo pometati!
Malo neprijetno je to za stranke, da namreč še ni minil poslovni čas, pa ti v trgovinah že opletajo metle okrog nog. Vsem nam se mudi, vsi povsod hitimo, toda, da nas metle v trgovini preganjajo že ob tri četrt na pet, tega pa ne vidimo radi. Ker smo potrošniki mnenja, da tudi to spada h kulturi postrežbe, bi želeli, da bi v bodoče pometali trgovine, ko mine poslovni čas, odnosno, ko jih zapro.
Savinjski vestnik, 5. 11. 1954
