Vzgojiteljice VVZ »Tončke Čečeve« so sprejele pobudo, da bi prenesle del svojega vzgojno-izobraževalnega dela na vasi, kjer mnogo otrok nima priložnosti srečevanja z organiziranim delom in še vedno po starem preživlja svoje otroštvo.
Ti otroci so prikrajšani za mnogo stvari. ki so jih deležni njihovi mestni vrstniki. Vzgojiteljice bodo obiskovale take skupinice otrok enkrat tedensko za dve uri v Strmcu, Socki, Šmartnem v Rožni dolini, Frankolovem in Črešnjicah ter jim bodo posredovale osnovna spoznanja s področij intelektualne, estetske, moralne in telesne vzgoje. Glavna naloga vzgojiteljic pa bo predvsem ta, da bodo otroke vključevale v prvi otroški kolektiv ter jim pomagale do socializacije. V tej prvi etapi dela bi zajele otroke v starosti od 5 do 6 let. Skupen čas vseh zaposlitev naj bi trajal 24 ur — to je 12 tednov.
Individualnim zaposlitvam bodo vzgojiteljice posvetile največ pozornosti. Od dveh ur dnevno bo namenjena tej dejavnosti ena ura. Vzgojiteljice bodo usmerile individualno zaposlitev tako, da bodo otrokom dajale na razpolago igrače, s katerimi se bodo zaposlili! Kasneje pa bodo igračam dodajale še razne druge materiale odvisno od smotrov, ki jih bodo želele doseči.
Tako bodo otroci neprisiljeno od igre posegali po različnih materialih pod strokovnim in spretnim vodstvom vzgojiteljic, ki bodo prisluhnile otroškim interesom in nagnjenjem. Oh teh individualnih zaposlitvah se bodo vzgojiteljice posvetile posameznim otrokom, jim pomagale premostili razdaljo med domom in vrtcem ter jih na neprisiljen način z igro uvajale v kolektiv, življenje, v samostojnost pri izbiranju igrač, jih usmerjale v likovno udejstvovanje, vztrajnejšo pozornost, jim privzgajale osnovne zdravstveno-higienske navade, pomagale nesamostojnim pasivnim otrokom, sproščale molčeče otroke in jim omogočale čim več iger, ob katerih bodo spraševali, odgovarjali in pripovedovali.
Take oblike zaposlitev zahtevajo od vzgojiteljic mnogo več napora, kot jih zahtevajo vodene zaposlitve. Le če bo vzgojiteljicam v potujočih vrtcih uspelo realizirati te smotre, bomo lahko rekli, da je bilo njihovo delo uspešno.
V mesecu marcu so v krajih, kjer so organizirali te vrtce, sklicali sestanke staršev, ki so za te oblike predšolske vzgoje pokazali izredno zanimanje. Največje zanimanje je v Šmartnem, kjer je prijavljenih več otrok, kot bi jih lahko sprejeli v enem oddelku. Delo se je že pričelo, vzgojiteljice, ki enkrat na teden obiščejo te kraje, so zelo zadovoljne z odzivom staršev in dobro voljo malčkov. Ti so še malo boječi. To je za njih le nekaj novega, kaže pa, da se bodo vživeli.
Vsekakor je treba pobudo potujočih vrtcev podpreti.
Zakaj bi podeželski otroci bilj prikrajšani za sistematično vzgojo v predšolski dobi, ki so jo deležni otroci v mestih?
Novi tednik, 12. 4. 1973
