Pestro in zanimivo je delo izvršnih svetov občinskih skupščin. Tako tudi celjskega. V hipu, ko končuješ razpravo o usmerjenem izobraževanju, se preseliš na ekološko sanacijo Cinkarne, in potem na turizem pa na znanstvenoraziskovalno delo itd. V specializaciji razprave tudi izreden mozaik problemov, vprašanj, nalog. To je dejstvo.
S približno takšno vsebino je potekala tudi zadnja seja celjskega Izvršnega sveta.
Zanimiv je bil začetek dela, ki je veljal turističnemu razvoju celjske občine. Šlo je pravzaprav za dokument, ki je dal hvaležno osnovo za začetek razprave in za začetek priprave končnega načrta. Ta naj bi bil pripravljen v dveh mesecih. Odgovornost za to delo je prevzela Poslovna skupnost, seveda ob sodelovanju vseh, ki delajo v občini na turističnem področju.
Več kot kritična je bila razprava o znanstvenoraziskovalnem delu in inovacijah v občini. Kritična zato, ker je znova ugotovila, da na tem področju zaostajamo. V tej zvezi je hvaležna pobuda o ustanavljanju in delu tako imenovanih raziskovalnih svetov v delovnih organizacijah, ki naj bi bdeli nad to dejavnostjo, jo usmerjali, spodbujali. Na vsak način pa gre pri tem tudi za spremembo odnosa poslovodnih organov do aktivnosti, ki nam je potrebna, če hočemo korak naprej. Izvršni svet je tudi predlagal, da naj bi v združenem delu posvetili večjo pozornost ustreznemu nagrajevanju kreativnih kadrov.
Na dnevni red je prišlo tudi poročilo o izvajanju ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne. Gre za poročilo, ki bo prišlo tudi na dnevni red zasedanja delegatov občinske skupščine. To je informacija, ki mora dobiti svojo širino. Zato so jo v Cinkarni tudi pripravili, da bi bil z njo seznanjen sleherni delovni človek in občan v celjski občini.
V izdelavi je dolgoročna razvojna usmeritev Cinkarne, program izgradnje nove tovarne za proizvodnjo žveplove kisline je izdelan, izdelan pa je tudi program za nadaljevanje proizvodnje titanovega dioksida in seveda za ekološko sanacijo. Predvideno je, da naj bi poskusna proizvodnja v novi tovarni žveplove kisline stekla oktobra prihodnje leto. Gre pa za naložbo, ki bo veljala okoli 311 milijonov dinarjev (cena časopisa 5 din, op.).
Končni predračun stroškov za ekološko sanacijo Cinkarne znaša zdaj po zadnjih izračunih nekaj več kot 151 milijonov dinarjev, od tega odpade na ekološko sanacijo temeljne organizacije za proizvodnjo titanovega dioksida skoraj 115 milijonov dinarjev.
V tem znesku ima »ustrezen delež tudi partner iz Nemške demokratične republike. Gre torej za velika sredstva, in predlog dogovora o njihovem združevanju je že pripravljen. Razumljivo je, da kolektiv Cinkarne vztraja, da bo dobil ta sredstva pod obljubljenimi pogoji, torej pod pogoji, ki so navedeni v programu za ekonomsko in ekološko sanacijo, ki ga je sprejela tudi celjska občinska skupščina.
Priznajmo, prizadevanja za rešitev zahtevnega celjskega vprašanja so očitna. Na vseh straneh.
Novi tednik, 29. 3. 1979
