V poletnem času v Celju že več let vlada kulturno mrtvilo. Zato v KLjUBU, skupaj s Klubom kulturnih delavcev Ivan Cankar, z Zavodom za kulturne prireditve, s kinopodjetjem, Turističnim društvom in ostalimi zainteresiranimi organizacijami in posamezniki, pripravljajo projekte »Poletno Celje«. Projekt vsekakor podpira tudi občinska politika, v petek 12. Maja pa bodo v KLjUBU ustanovili ožji in širši organizacijski odbor.
Celje je mesto z intelektualnim, kulturnim in finančnim zaledjem in zato je uresničitev zastavljenega projekta možna. Jasno je, da je denar tisti, ki izvedbo takšnih projektov bistveno otežuje, vendar je mogoče z voljo in skupnimi močmi tistih, ki bi po službeni dolžnosti in tistih, ki jim enostavno ni vseeno ali se poleti v Celju kaj dogaja ali ne, morali poskrbeti za to, da Celje poleti ne bi »spalo«.
V okviru vseh prireditev, ki naj bi jih pričeli v začetku turističnega tedna v sredini junija in končali konec septembra, nameravajo ponuditi raznovrsten kulturni in zabavni program, primeren tako za ožji kot tudi širši krog ljudi. Prireditve bodo predvsem na celjskih ulicah.
Skupaj s kinematografskim podjetjem so se načelno že dogovorili o filmskih predstavah v celjskem Mestnem gradu, Tomšičev trg naj bi bil prizorišče različnih glasbenih, gledaliških, folklornih in podobnih prireditev, v Atriju bi pripravljali različne koncerte klasične glasbe, recitale, druženja umetnikov s Celjani, v likovnem salonu redne slikarske razstave. Živo in raznovrstno naj bi bilo tudi dogajanje v КLjUBU. Če bo obstajal obojestranski interes med prebivalci Celja in gostinskimi lokali, naj bi v poletnih mesecih čas zapiranja gostinskih lokalov za nekaj ur podaljšali.
Boštjan Volf, idejni vodja projekta Poletno Celje in predsednik sveta KLjUBA: »Želimo, da Celje spet postane mesto. Sedaj je, kljub relativno velikemu številu prebivalcev, predvsem delovno in spalno naselje. Vemo pa, da mesto ne bi smele sestavljati le poslovne in stanovanjske zgradbe. Mesto je prostor družabnega javnega življenja. Želimo si, da bi Celje končno zopet postalo tako mesto. S skupnimi močmi bomo poizkušali realizirati omenjeni projekt in tako meščanom Celja vsaj trikrat tedensko ponuditi na prostem javne prireditve kulturne in zabavne vsebine. Z dobro propagando bomo uspeli v mesto privabiti tudi več tranzitnih turistov«.
Tone Zimšek, predsednik skupščine občine Celje: »Projekt Poletno Celje brez zadržkov podpiramo, saj smo že dolgo čakali na posameznike ali organizacijo, ki bi razvijala takšno iniciativo. Kar se tiče Skupščine občine Celje bomo nudili pomoč v različnih oblikah. Kakorkoli že, idejo ne le dajo podpiramo, ampak jo glede na dogajanja v mestu moramo podpreti«.
Alenka Domjan, Zavod za kulturne prireditve: »Zelo pozitivna ideja in spodbuden projekt, da bomo poskušali Celje v poletnih mesecih kulturno prebuditi. Z naše strani je interes, da se v okviru programa, ki ga imamo v obdelavi, vključimo v pobude nekaterih posameznikov v mladinski organizaciji, vendar bremena, predvsem kar se financ tiče, ne bomo mogli nositi sami. Najboljši način priprave prireditev je združevanje posameznih delov v celoto, kajti tako se bo akcija izpeljala celovito in posamezne prireditve ne bodo izhlapele brez odziva.«
Tomaž M. Jeglič, Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar: »Končno, da se bo tudi v Celju
nekaj dogajalo, kajti utrip je v zadnjih letih povsem zamrl. Imamo obnovljeno staro mestno jedro in žalostno bi bilo, da ga ne bi izkoristili z različnimi uličnimi prireditvami. Atrij se bo s svojim programom na vsak način vključil v kulturni poletni utrip v Celju.«
Novi tednik, 11. 5. 1989
