Pobuda je dana. Oddelek za gospodarstvo in družbene službe pri celjski občinski skupščini predlaga gospodarstvu in družbenim službam »racionalno nabavo računalniških naprav in njihovo vključevanje v integralne sisteme«. Dogovor med vsemi zainteresiranimi naj bi omogočil združiti napore za »izgradnjo integralnega računalniškega sistema«. Celjski računalniški center bi začel s delom leta 1976.
Kakšna pa je sedanja slika računalništva v celjski Občini? Računalnike imajo v EMO, v Zavodu za napredek gospodarstva, v Aero, v Kmetijskem kombinatu, v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje in v Merxu. Žal niso podani podatki o vrstah in moči računalnikov, o njihovi, upajmo, mnogovrstni uporabi, o številu koristnikov računalniških možganskih zmogljivosti, o strokovni usposobljenosti kadrov, ki strežejo računalnikom in podobno. Vse te pomanjkljivosti bo najbrž odpravila raziskava, ki naj bi utemeljila nujnost komunalnega informacijskega sistema in organizacijo računalniškega centra v okviru tega sistema.
V Novem tedniku smo že lani pisali o potrebi, da celotno celjsko območje združi »računalniška prizadevanja«. Prav zato bi morala pobuda o povezovanju seči iz celjske občine. Zamisel o integralnem informacijskem sistemu mora rasti iz korenin regije. Zato ne bilo narobe, če bi raziskovalni projekt upošteval območne potrebe in njegov razvoj. Zahteve sodobnega gospodarjenja so velike integracijske celote. Prav tako znanstveno-tehnološka revolucija vse bolj nazorno kaže, da postaja znanost neposredna proizvajalna sila.
V izredno prepletenem gospodarskem življenju, ne le Celja in območja, pa bo vse več delovnih sredin
ugotovilo, da je osvajalni pohod računalnikov klic modernega razvoja, če ponekod tega včeraj še niso
vedeli, pa se bodo morali jutri že čuditi moči kibernetskega stroja. Stroja, ki daje možnosti najboljše izbire, ki prenaša informacije in omogoča znanstveno upravljanje stroja г izredno pomembno vlogo obdelovalcainformacij, ki bodo spodbudile iskanje najučinkovitejšega proizvodnega procesa.
Če je torej kibernetični stroj res materialna osnova za znanstveno upravljanje, ki se bo najbolje lahko udejanilo v integracijskih celotah, potem razcvet računalniške tehnike ne more biti omejen le na eno delovno organizacijo ali občino. Še posebej ne, če bomo začeli razmišljati o integralnem informacijskem sistemu.
Poglejmo. Temelj računalniškega procesa upravljanja so informacijski procesi. Kdor ima v rokah informacijske procese, informacije pa ima v rokah oblast. In če hočemo, da bo pri nas oblast v rokah delavskega razreda, potem vemo, čigave morajo biti informacije. To pomeni, da računalništvo ni le nova kakovost v modernizaciji proizvodnega procesa. V racionalizaciji upravljanja, v ohranitvi vseh količin informacij, v dajanju možnosti urejanja mnogovrstnih, zapletenih procesov v življenju kateregakoli kolektiva in sistema. Računalništvo moramo obravnavati tudi kot zlitje s temeljno sestavino naših družbenoekonomskih odnosov s samoupravljanjem, s humanizacijo upravljanja.
V samoupravnem življenjskem procesu hoče združeni delavec mnogo mnogo informacij, če jih ne bo imel, ne bo uspešen. In se bo mimo njega krepila monopolna skupina lastnikov informacij. Ko danes trdimo, da je čas oglasnih desk minil, imamo živo pred očmi možnosti računalnikov. Množično neposredno samoupravljanje, ne le v organizaciji združenega dela, pač pa tudi v krajevni skupnosti, v komuni, na vseh ravneh samoupravnega odločanja mora zadovoljiti pisane družbene, skupinske in posamične, interese.
Pot do skupne koristi, občega interesa ali do skupnega imenovalca vodi preko usklajevanja, sporazumevanja in dogovarjanja vseh proizvajalcev v združenem delu. Odločitve o razvojnih načrtih, osebnih dohodkih in delitvi dohodkov, rekonstrukcijah, načrtih, celotnem procesu družbene reprodukcije morajo izrasti iz variantnega spoznanja o dejstvih, o ciljih, o možnostih izbire, o posledicah. To bo dala znanstvena informacija. Znanstveno informacijo pa bo dal računalnik.
Miroslav Pečuljič je v knjigi Obzorja revolucije, iz katere povzemam nekatere navedene misli, zapisal: »Delavci, preskrbljeni z bistvenimi podatki, z informacijami, ki so skrčene na manjše število razumljivih podatkov, pa sprejemajo (izrekajo) odločitve o strateških zadevah, in ne o vseh mogočih stvareh. Tako zasnovan predlog sklepa gre potem v množično kolektivno rázpravo, v potrditev in sprejetje tiste politike, v kateri se izražajo cilji, kakršne so postavili sami proizvajalci. Velike družbene skupine proizvajalcev aktivno sodelujejo pri odločanju, postajajo aktiven dejavnik. Obenem dobiva samoupravna odločitev znanstveno komponento, računalniki v rokah združenih proizvajalcev postajajo močni zavezniki neposredne demokracije, omogočajo zlitje učinkovitosti in demokratizma. «
Misli o računalniškem centru in o integralnem informacijskem sistemu ne morejo ostati le na pol poti. če zveni še tako politično, je vendarle res, da prav sedanji ustavni procesi, neposredno samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, decentralizirano samoupravljanje, zahtevajo nove modele informacijskih procesov.
Računalništvo mora postati sestavni del samoupravljanja in proizvodnje. Ves čas mora bdeti v nas realno opozorilo, kaj pomeni monopol nad informacijami in kaj znanstvena informacija za optimalno samoupravljanje.
Novi tednik, 18. 10. 1973
