S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Čeprav je sezona nabiranja regrata že mimo, pa kljub temu velja opozoriti, da so rezultati analize, ki so jo opravili na pobudo društva za varstvo okolja, zastrašujoči.
Iz regrata z območja Teharja, Bukovžlaka, Trnovelj, Ostrožnega, Lave, Medloga, Lisc, Polul in Aljaževega hriba so pripravili vzorec, ki naj bi dal povprečno sliko za občino.
Analizo je opravil oddelek za sanitarno kemijo ljubljanskega Inštituta za higieno, epidemiologijo in laboratorijsko diagnostiko pri Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo. Društvo je želelo ugotoviti, koliko težkih kovin in PCB vsebuje regrat s celjskega območja, analiza pa je pokazala še nekatere druge nevarne snovi. Tako so ugotovili, da regrat vsebuje tako imenovane klorbenzene, ki po zadnjih ugotovitvah strokovnjakov zanesljivo povzročajo raka. Tudi količine PCB niso zanemarljive, vsebnost težkih kovin pa prav tako presega normative.
Tako pravilnik dovoljuje do 0,1 miligrama kadmija na kilogram zelenjave, medtem ko so v regratu ugotovili 0,15 miligramov. Pri cinku je zgornja meja 5 miligramov, v regratu pa ga je bilo več kot 10 miligramov. Še največje količine so ugotovili pri fluoru, kjer je analiziran vzorec vseboval več kot 49 miligramov. Za klorbenzene so ocenili, da so posledica industrijskega onesnaževanja in menili, da je regrat primeren le za prehrano živali, ki imajo visok metabolizem, to je za krave in kure. Za prehrano ljudi pa očitno ni primeren, saj vsebuje preveč nevarnih, zdravju škodljivih snovi, od katerih večina ogroža tudi plod v maternici.
Društvo razpolaga tudi z analizami vzorcev pšenice, jabolk in hrušk. Na območju Teharja in Trnovelj so že lani vzeli dva vzorca pšenice, analiza pa je pokazala, da vsebujeta preveč kadmija in da zato nista primerna niti za hrano živali, poleg tega imata tudi preveč cinka. Po en vzorec jabolk in hrušk pa je pokazal vsebnost kadmija, čeprav ga ne bi smel imeti.
T. Cvirn, Novi tednik, 20. 4. 1989
