»Žična« je bila pred dobrimi petimi leti še v sklopu tovarne tehtnic in sit v Celju. Ko so bili zreli že vsi pogoji za osamosvojitev, se j e podjetje osamosvojilo in od takrat se ta tovarna kljub težkim okoliščinam prebija od uspeha do uspeha. Podjetje se j e začelo vedno bolj uveljavljati na jugoslovanskem trgu, kljub težavam, s katerimi se mora boriti iz dneva v dan. Teh ni malo.
Pomanjkanje delovnih prostorov, zastareli in izrabljeni stroji, saj so nekateri stari že čez 30 let, komplicirana in težka nabava surovin. To so težave, s katerimi se uprava tovarne in delavski svet največkrat spoprimeta. V tovarni se trudijo, da bi stroje obnovili, saj so nekaj manjših strojev celo izdelali sami, vendar vsega ne zmorejo.
Njihovi glavni izdelki so pletivo, tkanina (platno), kovinsko pohištvo, transportni žični trakovi, šlarafija sedeži za avtomobile, divane, kavče itd. Ti izdelki so tako cenjeni, da ponudbe kar dežujejo in vseh kupcev skoraj ne morejo zadovoljiti.
To bi lahko uresničili le tedaj, če bi tovarno razširili in obnovili stroje. To je za njih največji problem in o njem razpravlja največkrat tudi delavski svet. Za nabavo novih strojev bi rabili devize, teh pa ni. Delno so si pomagali s tem, da so sami napravili najmodernejši stroj za izdelavo spiralnih vzmeti.
Razširitev tovarne pa bodo skušali rešiti v mejah možnosti s celjsko občino, saj bo prej ali slej občinski zbor proizvajalcev moral o tem vprašanju izreči odločno besedo. Poleg proizvodnih uspehov je razširitev važna še zato, ker bi tako lahko zaposlili še 100 delavcev.
Kljub občutnemu pomanjkanju surovin je tovarna lani prekoračila proizvodni plan za 19,6 %. K temu uspehu je vsekakor pripomogla dobra in načrtna organizacija dela, dobro gospodarjenje, solidna izdelava in konkurenčne cene. O vseh teh vprašanjih je pogosto razpravljal delavski svet in uspehi, kot vidimo, niso izostali.
Rekordno proizvodnjo pa je kolektiv dosegel zlasti v prvem četrtletju letošnjega leta, saj so količinski plan presegli za 81,49 %, finančni pa za 60,53 %. Res je sicer, da so v prvem četrtletju zaposlili nekaj novih delavcev, vendar je to število minimalno napram uspehom, ki so jih dosegli.
V tem kolektivu j e družbeno življenje na zadovoljivi višini. Zlasti delaven je mladinski aktiv, ki ga vodi prizadeven mladinec Milan Kranjc. Skoraj vsi mladinci pa so člani društva Ljudske tehnike v tovarni, kjer aktivno delajo zlasti v strojnem krožku, v katerem so izdelali nekaj prototipov novih strojev.
Celjski tednik, 13. 6. 1958
