Problemi mladine, zlasti posedanja po gostinskih lokalih ob čaši sadnega soka ali celo žganih pijač, so spodbudili vodstvo temeljne organizacije združenega dela VITAL v sklopu Kmetijskega kombinat Hmezad Žalec, da so predlagali celjskemu občinskemu mladinskemu vodstvu pomembno pomoč oziroma sodelovaje. Sklenili so, da bodo v bodoče v neomejenih količinah oskrbovali bife mladinskega kluba ali drugega ustreznega prostora, kjer se bo zbirala izključno mladina, z vsemi brezalkoholnimi pijačami, ki jih izdelujejo. In to po LASTNI PROIZVODNI CENI.
Kaj to pomeni? Praktično največ, kar smo na tem področju lahko od kogarkoli pričakovali. Mladi bodo imeli možnost, da svoje skromne novce, ki jih ima na voljo večina izmed njih, potrošijo za ceneno in dobro pijačo. Steklenica naravnega soka, Sinalco kole, tonika, skratka vsega, kar proizvaja VITAL (ta pa dela okoli 20 različnih artiklov) bi v takem mladinskem bifeju stal v povprečju en dinar (enako ceni časopisa, op.) oziroma v nekaterih primerih celo manj. Edini problem v zvezi s tem je prostor, ki ga VITAL ne more zagotoviti
To je vsekakor zadeva mladine. Ker pa so s preselitvijo Carinarnice v nove prostor mladi pridobili nove prostore za svoj klub, bi bilo potrebno le-te čimprej usposobiti. Stroški za adaptacijo teh prostorov resnično niso veliki.
12 milijonov starih dinarjev. Res, da je danes za vsak dinar težko, da ga je treba dvakrat obrniti, preden ga izdamo, pa kljub temu nekaj milijonov za Celje ne bi smelo predstavljati problem Vitala in primakniti svoj delež, da se klub uredi. Kajti s tem bodo mladi resnično prišli do svojega prostora in cenenih ter kvalitetnih pijač. Enkratna priložnost, ki se ponuja z VITALOVO pobudo, ne sme ostati neizkoriščena, kajti rokavica, ki jo je vrgel ta kolektiv ja konkreten izziv za sodelovanje pri reševanju problemov naših mladih.
Smemo dopustiti, da dobra ideja in pripravljenost propadeta?
Novi tednik, 27. 11. 1973
