S tem nadnaslovom je bil na današnji dan pred 60 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Pred dnevi so imeli učenci osnovne šole Polule dvojni praznik. Letos je namreč prva generacija polulskih učencev osmega razreda odpravila v poklice ali v nadaljnje šolanja. Drugo, česar so se naj bolj razveselili učenci 7. razreda, pa je bil sprejem v ZM. Pred začetkom tega slavnostnega dogodka je učenka 8. razreda poročala o delu aktiva ZM, nato pa so najmlajši pripravili skupaj z mladinci 8. razreda prikupen kulturni program pionirjem, ki so že nestrpno čakali na sprejem.
Pristen je bil spontan aplavz vseh ostalih učencev, ki so čestitali svojim starejšim tovarišem. Pristna je bila čestitka pionirke, ki je govoreč o učenju in vedenju, poudarila. da je to najvažnejša na loga novih članov. In nadvse prijetno je človeku pri srcu, če vidi, kako lepe uspehe dosega 19-člauski pedagoški kolektiv kljub težkim raz meram: premajhni prostori, oddaljenost otrok od šole itd. Vseeno smo lahko polulske pionirje gledali v pionirskem TV studiu, nedavno pa so prejeli prvo nagrado Najdihojce za uspešen likovni prikaz razvoja tiska med NOB. In ko letos prvikrat učenci 8. razreda zapuščajo šolo, lahko njim in pedagoškemu kolektivu polulske osnovne šole izrazimo priznanje.
Celjski tednik, 25. 6. 1965
