Sončni park zakrili oblaki


Usoda sončnega parka v Celju je še vedno negotova. Park je izvzet iz družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje, ker kmetijska zemljiška skupnost ni dala soglasja za ureditev parka. Z novi zakonom o razvrstitvi kmetijskih zemljišč je območje, kjer je pred videna ureditev parka, razvrščeno v 2. kategorijo kmetijskih zemljišč. To pomeni, da se to zemljišče lahko izkorišča v kmetijske namene, če se spremenijo pogoji, pa se lahko spremeni namembnost le tega.

Do sprememb pogojev pa bo prišlo. Sončni park naj bi bil na robu gosto naseljenega naselja, ki ga bodo pričeli graditi že letos, to je Dolgo polje 3.

Na zadnji seji koordinacijskega odbora za prostorsko načrtovanje in hortikulturo pri Socialistični zvezi Celju, se je razvila živahna in vroča razprava ravno okoli Sončnega parka. Ideja o parku dozoreva že nekaj let, uresničitev le-te pa je bila odvisna od različnih dejavnikov, čeprav je bila lokacija dogovorjena že v sedemdesetih letih.

Nov zakon je vsa prizadevanja zaenkrat pripeljal do točke, ko bi lahko vse skupaj padlo v vodo, če ne bi okoli sončnega parka vendarle že veliko stvari dogovorili, med njimi tudi ves projekt. Delovna skupina, ki deluje v okviru odbora ugotavlja tudi, da ni razloga, da ne bi že letos pričeli z urejevanjem jugovzhodnega dela sončnega parka. Ostala dela pa bi se zamaknila v naslednje srednjeročno obdobje. Do takrat bi te površine za svoje potrebe uporabljal kmetijski kombinat Hmezad, ki je tudi upravitelj zemljišča. Nesmiselno bi bilo namreč vztrajati na tem, da bi tudi v prihodnjih desetletjih to območje bilo namenjeno kmetijstvu, če že sedaj vemo, da bo sčasoma park sredi urbanega naselja. Do končne odločitve še niso prišli. Zato so se na seji dogovorili, da se v naslednjih dneh sestane delovna skupina s predstavniki kmetijske zemljiške skupnosti ter Hmezadom in na osnovi trdnih argumentov skupno določijo usodo Sončnega parka.

Strinjamo se, da je potrebno vsako ped rodovitne zemlje izkoristiti, vendar ne moremo mimo dejstva, da gre v tem primeru za površino, okoli katere bo čez nekaj let stalo veliko stanovanjsko naselje, kjer bo živelo več tisoč prebivalcev, ki bodo potrebovali zelene rekreacijske površine. Že sedaj teh močno primanjkuje v bližnjih naseljih: Novi vasi, na Lavi, Dečkovem naselju, Dolgem polju in še kje v Celju

Novi tednik, 16. 2. 1984