S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Na referendumu pred reformo lokalne samouprave so krajani Svetine z 82-odstotno večino odločili, da želijo tudi v prihodnje ostati v celjski občini. Državni zbor je kasneje ob sprejemanju zakona odločil drugače in Svetino umestil znotraj meja nove občine Štore. A kaže, da se Svetinčani s tem še vedno niso sprijaznili, saj so na Državni zbor naslovili peticijo, v kateri zahtevajo priključitev k Mestni občini Celje.
V peticiji, ki so jo na državni zbor naslovili konec marca, pišejo, da so bile z vključitvijo naselja v novo občino Štore kršene njihove pravice in ni bila upoštevana volja ljudi. Za občino Štore menijo, da ni sposobna zadovoljevati potreb njihovih krajanov, vodstvu nove občine očitajo, da tudi po treh mesecih s Svetinčani ni navezalo nobenih stikov, posebej pa opozarjajo, da sta na območju krajevne skupnosti Svetina dve demografsko nerazviti območji, ki sta potrebni še posebne skrbi in pomoči občine ter države. V peticiji opozarjajo na veliko stopnjo ogroženosti svojega kraja zaradi elementarnih nezgod in dodajajo, da so v občini Celje posledice le-teh znali in zmogli uspešno odpravljati.
Predsednik krajevne skupnosti Svetina Janez Gradišnik in predsednik iniciativnega odbora Anton Romih, ki sta v imenu krajanov pripravila besedilo peticije, poslancem državnega zbora sporočata, da stališča iniciativnega odbora za priključitev Svetine k Mestni občini Celje podpirajo skoraj vsi polnoletni prebivalci Svetine, Kanjuc, Svetlega Dola in Javornika. Poslance državnega zbora, ki jih Svetinčani smatrajo za »uresničevalce tudi naših interesov« v peticijo prosijo, naj upoštevajo njihovo voljo, ki je bila do slej že tolikokrat neupoštevana in večkrat tudi zlorabljena, hkrati pa jih vabijo na obisk, saj so prepričani, da bi v neposrednem stiku s krajani pozorneje prisluhnili njihovim problemom in bojaznim.
V Štorah zavračajo očitke
Konec aprila so besedilo peticije, ki so jo Svetinčani poslali tudi v vednost občinama Štore in Celje, obravnavali štorski svetniki. Z vsebino besedila se niso strinjali in obtožbe Svetinčanov označili za neupravičene oziroma neresnične. Župana Franca Jazbeca so tudi pooblastili, da pisno od govori državnemu zboru in pojasni dejanske razmere v občini.
Štorski župan pojasnjuje, da so vsa naselja v novi občini enakopravno obravnava na, zavrača pa tudi očitke, da bi občinsko vodstvo na kakršenkoli način zapostavljalo Svetinčane. Tako so pred tedni na lastno pobudo sklicali sestanek z vodstvom krajevne skupnosti Svetina, v okviru svojih pristojnosti in finančne zmogljivosti pa v občini hočejo in želijo po skrbeti za vse kraje in naselja znotraj novih občinskih meja. Tudi tajnica občine Štore Tončka Križnik meni, da Svetinčani niso v ničemer zapostavljeni ali kako drugače obravnavani kot drugi občani. Poudarja, da imajo svojega predstavnika v občinskem svetu, glede na izkušnje iz prejšnjih let v skupni občini Celje, pa ocenjuje, da so imeli v Štorah s Svetinčani vedno dobre in prijateljske odnose.
Celjani zaenkrat molčijo
Svetinčani so svojo peticijo poslali v vednost Mestni občini Celje in pričakujejo, da bodo svoje o pobudi za priključitev njihovega kraja k ozemlju mestne občine povedali tudi v Celju. To pričakujejo tudi v Štorah.
Stališče celjskega župana Jožeta Zimška glede občinskih meja je bolj kot ne znano. Že pred volitvami se je zavzemal, da celjska občina ostane v starih mejah, razočaranje, da je država Celju skrojila novo, a žal manjšo obleko, pa je izrazil tudi v slavnostnem govoru ob 11. aprilu, celjskem občinskem prazniku. Svet Mestne občine Celje o pobudi Svetinčanov še ni razpravljal, vendar tajnik mestne občine Celje Aleš Vrečko opozarja, da se v primeru izločitve Svetine iz novoustanovljene občine Štore postavlja vprašanje smiselnosti reforme lokalne samouprave na tem območju.
Pričakovanja vseh so zdaj uprta v državni zbor, predvsem Svetinčani pa bi radi čimprejšen – če že ne obisk pa vsaj odgovor poslancev na svoje zahteve.
Ivanka Stamejčič, Novi tednik, 4. 5. 1995
