S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
… se je zopet prebudil iz spanja. Skopi in ne premočni majniški sončni žarki so ga zbudili iz daljšega spanja prav ob tretjem križu celjskega Olepševalnega in turističnega društva in njegovem slavnostnem občnem zboru. Po njegovi zaslugi prebujeni »Janez« je minulo soboto zavihal rokave in po taktu odlične Umekove muzike pograbil plemenito Teharčanko, da zaplešeta svoj pomladanski raj. Šele proti jutru so zaključili svečano otvoritev.
Nedelja popoldne. Gostje prihajajo že zgodaj popoldne, vsi radovedni, kakšen je prebujeni »Mlinarjev Janez«. Obe stranski sobi sta zasedeni. Steklena dvorana še čaka. Vrtno plesišče pričakuje prve klice violine, harmonike in drugih instrumentov. Namesto njih preizkuša klavirske tipke neka neznana pianistka in krepko pritiska na pedale. Obdajajo jo pionirčki in cicibančki ter vneto sledijo igralkinim prstom. Njen solo… »’da bom sanjal o pomlad« iz polni glasbo. Nekdo izmed gostov vpraša natakarico: »Kako dolgo bo še trajala klavirska ura?« Konec. Gostje so se oddahnili.
Postrežba je še sramežljiva, od minute do minute postaja živahnejša. Bliža se šesta ura. Godbeni oder oživi. Vse je pripravljeno za džin-bum, le basist se še nekje opoteka. Ob četrt na 19 zadoni vesela koračnica. Nestrpno čaka nje je pozabljeno. Pari se že vrte.
Celjski tednik, 27. 5. 1955
