S tem naslovom je bil na današnji dan pred 60 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Celjska občinska skupščina je na svojem zadnjem zasedanju med drugim razpravljala tudi o nekaterih problemih zaposlovanja sezonske delovne sile na celjskem območju. Občinski sindikalni svet je posebej za to sejo pripravil pravcati splet zanimivih vprašanj o tej problematiki, mi pa povzemamo nekaj njihovih najznačilnejših ugotovitev.
Na celjskem območju je zaposlovanje sezonske delovne sile velikega pomena. Kar šest gospodarskih panog je namreč prav odvisno od dela sezonskih delavcev in delavk. Ker ni na našem območju — zlasti za fizično težka dela — prav nobenih rezerv moške delovne sile, zatorej ni slučaj, da število sezonskih delavcev že nekaj let vztrajno narašča. Tako ustvarjajo ti delavci in delavke v nekaterih delovnih organizacijah celo 30 do 60 odstotkov celotnega dohodka. Kljub temu pa je položaj sezonske delovne sile pri nas vse prej kot zavidljiv. Poglejmo, v kakšnih pogojih živijo in delajo ti proizvajalci.
Njihov delovni čas je večkrat mnogo daljši kot osem ur, njihovi dohodki pa se v glavnem vrtijo okrog najnižje meje osebnih dohodkov. Tudi nastanitev delavcev je marsikje problematična, predvsem glede reda, čistoče in ostalih higienskih pogojev v naselju. Toda med tem ko so vsaj v nekaterih gradbenih podjetjih za silo uredili ta vprašanja, so stanovanja sezonskih delavcev v kmetijstvu še vedno več kot borna. Ponavadi so v njihovih sobah samo postelje in nič drugega. Občinska skupščina je take pojave ostro obsodila. Odborniki so v razpravi poudarili, naj bi vsaj v Celju prenehali graditi lesene barake. Zamenjale naj bi jih zidane, ki bi jih lahko tudi kasneje uporabili za najrazličnejše namene.
Najbolj pereč problem v verigi vseh, ki oklepajo sezonsko delovno silo, pa je nedvomno prehrana. Delavci, ki se hranijo v celjski samopostrežni restavraciji, se pritožujejo, da je hrana predraga, da jo je premalo in da jim tudi sicer ne prija najbolje. Pokazalo se je, da imajo najmanj problemov tam, kjer so prehrano uredili kar v delovni organizaciji v lastnih kuhinjah. Toda žal je takih kolektivov še odločno premalo.
Sezonska delovna sila tudi sicer ni v enakopravnem položaju z ostalimi proizvajalci. Skoraj nikjer jih ne najdemo med člani delavskih svetov, izvršnih odborov sindikalnih podružnic, nihče od odgovornih služb ali družbenopolitičnih organizacij ne išče z njimi povezave itd. Tudi zaposlovanje sezonske delov ne sile je največkrat neorganizirano in nezadostno. Mislimo, da bi morale delovne organizacije redneje planirati potrebe po sezonski de lovni sili. Le tako bo lahko zavod za zaposlovanje delavcev organizirano vodil prihajanje in zaposlovanje delavcev iz drugih občin. Občinska skupščina je v zvezi s problematiko zaposlovanja in dela sezonske delovne sile sprejela tudi več sklepov. Posredovala jih bo de lovnim organizacijam, ki bi jih naj v okviru svojih možnosti kar naj bolj verno upoštevale.
-ij, Celjski tednik, 24. 4. 1964
