TOBI sodi med tiste delovne organizacije v Celju, ki najbolj hitri napredujejo. Tudi v nadaljnjem razvoju ima pomembno mesto v okviru EMO in se bo razvijala hitreje kot večina ТОZD EMO Celje, hitreje pa bo rastel tudi izvoz tega kolektiva.
Številke povedo, da je v TOZD TOBI lani znašal celotni prihodek 217 milijonov (v DO EMO 1,86 milijard),
izvoz 810.000 dolarjev (skupni EMO 12 milijonov). V letu 1981 bo znašal celotni prihodek 290 milijonov, skupni v EMO pa je planiran 2,64 milijard. Izvoz se bo v TOBI povečal na 5 milijonov, skupni v EMO pa na 38 milijonov. Število zaposlenih je v TOBI lani znašalo in se do leta 1981 ne bo bistveno povečalo.
Pot TOZD TOBI, ki se je začela že leta 1928 v mlinu, ni bila lahka. Na začetku industrijske proizvodnje v idiličnem kraju pod Pohorjem so izdelovali predvsem stavbno okovje, pločevinaste izdelke, dimne cevi in kolena, štedilnike EV AG in ključavnice.
V prvih letih nove Jugoslavije se je proizvodnja, močno dopolnjena hitro dvigovala, gospodinje so v tem času spoznale prve domače električne štedilnike in kuhalnike, centrifuge, absorbcijske in kompresorske hladilnike, grelne plošče, infra peči. Proizvodi z oznako TOBI so se uveljavili in postali zelo iskani in cenjeni.
Kasnejši razvoj ni potekal po pričakovanjih, kolektiv se je znašel v hudih težavah in šele po priključitvi k delovni organizaciji EMO Celje se je spet začela rast proizvodnje, predvsem pa je TOBI dobival vse bolj zaokrožen, nov proizvodni program. Tako današnja proizvodnja TOZD TOBI zajema predvsem program individualnega ogrevanja (peči na plin, trdo in tekoče gorivo), klimatizacijo in električne aparate za gospodinjstvo.
TOBI je že postal edini večji proizvajalec klimatskih naprav v Jugoslaviji. Pri tem seveda ne gre prezreti samoupravnega sporazuma z LTH Škofja Loka in njenim Zavodom za hladilno tehniko.
Na tiskovni konferenci v Bistrici pri Limbušu je dosedanji gospodarski trenutek TOBI orisal dosedanji direktor Rudi Kreuh: »Več let smo se srečevali z večjimi problemi pri izbiri proizvodnega programa, pri kreaciji in tudi plasmanu. S skupnim prizadevanjem in strokovnjaki združenega podjetja EMO smo planirali proizvodni program naslednjih skupin: individualno ogrevanje na trda goriva, olje, plin in elektriko kot prva skupina, druga skupina etažno centralno ogrevanje za manjša in srednja stanovanja, tretja skupina je klimatizacija — to so sobni klimatizerji klimatske omare, ki jih proizvajamo s sodelovanjem Zavoda za hladilno tehniko pri LTH v Škofji Loki. V četrti skupini pa so sušilci, bojlerji in drugi manjši proizvodi. Ta program je uspešno prestal preizkus v lanskem letu, ko smo z izrednim prizadevanjem zaključili poslovno leto pozitivno. Raziskave trga so pokazale, da je odločitev pravilna. Razvojna sanacija, ki jo planiramo v letih 1979 in 1989 nas navdaja še s posebnim optimizmom. S tem zaključujemo neko obdobje in začenjamo novo, ki bo lepše za vse zaposlene in za krajane Bistrice.«
Temeljne poslovne usmeritve EMO Celje je na tiskovni konferenci razložil glavni direktor Franci Gazvoda: EMO je v letošnjem letu sredi ne samo snovanja, ampak konkretnih priprav za realizacijo razvojne sanacije in uresničevanje prve etape svojih razvojnih načrtov. Lansko leto nam je dokazalo, da smo sposobni to uresničiti
Letos pa moramo pokazati že prve večje rezultate. Izdelali in tudi samoupravno verificirali smo poseben projekt razvojne sanacije, po katerem bi postopno praktično prenovili ves EMO predvsem v smer tržno dokazanih in tudi že preverjenih poslovno atraktivnih programov na področju energetike, toplotne tehnike, hladilništva, klimatizacije s poudarkom na varstvo okolja sežiganje odpadkov.
Drugi programski sklop je razvijanje znanja emajliranja posode za drugega. Tretji sklop zajema transportno tehniko, kjer bi uporabili znanja pri kontejnerjih. Najzahtevnejši pa je program orodjarne, da bi le-ta glede na
izkušnje in kadre, ostala osrednja orodjarna kovinske industrije v Sloveniji, seveda povezana z ostalimi kovinskimi predelovalci v Jugoslaviji in v svetu. Naloge so ambiciozne, vendar so nujne. Sočasno pa gradimo še elemente za plan 1981—1985 in razvojno orientacijo do leta 2000, saj se zavedamo, da je orientacija zgolj v kratkoročno sanacijo lahko le »držanje določene stopnje razvoja«, iz česar se kmalu rodi zaostajanje ali še kaj hujšega.
Edina perspektiva za nas je razvoj, pri katerem skoraj ne bi povečevali števila zaposlenih v celotni delovni organizaciji, ampak želimo kadre preusmeriti.«
Na koncu svoje izjave za NOVI TEDNIK in RADIO CELJE je Franci Gazvoda dodal še naslednje misli: »Pogovarjam se s predstavnikom celjskega medija množičnega obveščanja, zato kaže poudariti še tole misel. V Celju še vedno premalo verjamemo, da smo v stanju narediti kaj korenitega. Tudi v EMO je še veliko nejevernežev, ki imajo celo objektivne razloge z ozirom na zgodovino, skozi katero so šli, in jih v celoti razumem. Zato naša poslovna ambicija zahteva, da s konkretnimi programi, ki jih operacionaliziramo z nosilci, roki in samoupravno odgovornostjo, razbijamo nezaupanje. Razbili pa ga bomo dokončno takrat, ko se bomo že pogovarjali o prvih večjih rezultatih. Prav ti pa bi morali biti v nekaj letih vendarle doseženi.«
Novi tednik, 6. 7. 1978
