Trikratni udarnik Lužar Ivan


Vsak novinec, ki vstopi na delo v Cinkarno, drugi dan že pozna Lužarja. Zakaj? Vsakdo ve, koga bo šel klicati, če se mu stroj pokvari ali kaj podobnega. Lužar je mojster v mehanični delavnici in pri vseh delih skrbi, da potekajo z ono hitrostjo, ki je potrebna. Ne pozni delovnega časa, temveč dela če je to treba tudi ponoči.

Zakaj smo ga vselili v novo stanovanjsko hišo? Predvsem zaradi tega, ker si to on v prvi vrsti zasluži in kar si je tudi želel, da je vsak moment pri roki. Če se kaj zgodi, vsak ve, kdo bo najprej popravil stroje.

Naš Lužar je prijazen in miren mož. Ko sem ga videl, kako z naglimi koraki stopa po dvorišču tovarne sem ga vprašal: »Ivan, kam pa tako hitro?« Odgovoril je: »Mlin v pražarni stoji in moram ga hitro popraviti, da ne bo prizadeta produkcija.« Ko ga pogledam mu rečem: »Ti se boš vendar izčrpal, ako boš stalno tako delal.« Nasmeje se mi in pravi: »Veš, sedaj ne gre drugače. Za enkrat je že tako. Urediti moramo nove peči, generatorje in še marsikaj, na drugi strani pa nas ženejo še tekoča popravila.

Današnje stanje strokovnih delavcev v mehanični delavnici bi normalno zadostovalo samo za popravila.

In ravno zaradi lega, ker manjka ljudi, moramo pa mi bolj prijeti. Pa to še ni nič,« pravi dalje: »Preteklo noč sploh nisem spal. Ravno sem zadremal, pa pozvoni zvonec. Vstal sem in šel k peči, kjer sem napako popravil do jutra. Ko bo enkrat vse tako urejeno kot si mi želimo, potem bom pa lahko bolj miren.«

Pri nas je dosti pridnih, prav v mehanični delavnici, imajo veliko zaslug, da so bile vse peči še predčasno zgrajene, ampak najboljši je Lužar, ki vodi vse druge in ga tudi že marsikdo posnema. Kajti s svojo voljo in razumevanjem zna pritegniti tudi ostale sodelavce. Zaradi tega bomo 1. maja tudi iz mehanične delavnice proglasili več udarnikov.

Naš Ivan dela tudi po sindikalni liniji. Je predsednik komisije za racionalizacijo in finance, ki izvršuje svoje naloge zelo uspešno. Delovni kolektiv je ponosen na najboljšega iz svoje sredine, mnogo jih je s svojim vzgledom že pritegnil, vedno več pa jih združuje v še bolj trden kolektiv ponosnih borcev za izvedbo veličastnih nalog velike Titove petletke.

Celjski tednik, 1. 5. 1948