Prejšnji teden so tudi uradno odprli novo študijsko knjižnico. Slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki javnega in kulturnega življenja celjske občine, republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, slovenskega bibliotekarskega društva, narodne in univerzitetne knjižnice in drugi. Knjižnico je odprla predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva.
Nova zgradba pomeni velik dosežek vse družbene skupnosti, je med drugim dejal, predvsem pa velik uspeh celjske občine, ki je ob koncu nosila vso težo investicijskih stroškov. Nihče ne dvomi, da lahko ta dosežek z iskreno radostjo prištejemo k vsemu tistemu, kar smo zgradili v prid trdnemu in zdravemu družbenemu razvoju. Ta uspeh je tem večji, ker je bil dosežen v močno zaostrenih ekonomskih in finančnih razmerah, hkrati pa je rezultat politične zrelosti družbene sredine, ki je tudi v zaostrenih pogojih ohranila zdravo težnjo, da bi zagotavljala čimbolj skladno napredovanje družbe.
Upravnik Vlado Novak se je zahvalil za razumevanje in naklonjenost ter za izdatno pomoč ne le v imenu delovne skupnosti študijske knjižnice, ampak v imenu vseh kulturnih ustanov kakor občanov, ki so si že in si še bodo v tej hiši poglabljali svoje splošno in strokovno znanje. Ta zahvala pa ne velja samo celjski občinski in nekdanji okrajni skupščini, je rekel, pač pa še posebej tistim predstavnikom, ki so nam v naših prizadevanjih stali ob strani. Delovna skupnost študijske knjižnice bo lahko v novih pogojih dosegla večje družbene učinke, zato si želi čimbolj plodnih stikov z delovnimi organizacijami in strokovnimi krogi, da bi še bolj zanesljivo dognala njihove potrebe. To srečanje, je dejal ob koncu, naj bi bilo začetek takih zrelih medsebojnih dogovorov, da bi knjižnica in v njej kopičeno znanje vračala družbi to, kar je ta vložila vanjo.
V svojih pozdravnih daj so gosti izrazili zadovoljstvo ob dejstvu, da je Celje dobilo po osvoboditvi edino v državi sodobno knjižnico ter zaželeli delovnemu kolektivu največ uspehov. Ob tej priložnosti je ravnatelj NUK Jaro Dolar podaril celjski knjižnici Stats leksikon, Bruno Hartman v imenu mariborske študijske knjižnice rokopis Aškerčevih Grešnih verzov, nekaj pa direktor Mohorjeve knjižnice Pavel Golmajer.
Celjski tednik, 11. 7. 1968
