Uspehi in pomanjkljivosti pri urejevanju mesta

06. 05. 2013 00:00

Če hodiš po celjskih ulicah, ti je neprijetno, ko vidiš okrog sebe stvari, ki bi že zdavnaj morale biti odstranjene. V raznih delih mesta najdeš kupe smeti, ki jih odlagajo prebivalci mesta in, ki sploh tja ne spadajo, a smetišča, ki so za to pripravljena so prazna ali pa že prenapolnjena.

Kupe smeti in razno nesnago posebno lahko vidiš na dvoriščih in po zakotnih ulicah. Po trgih in ulicah vidiš odpadke in razno drugo nesnago, ki leži po tleh. Neprijetno postane človeku, ko gre po ulici in nenadoma prileti nanj skozi okno prah in še kaj drugega, kakor se mi je to pred kratkim pripetilo v Prešernovi ulici 11 raz okna v drugem nadstropju nad trgovino Peko. Zaman bodo vsi naši napori, če ne bomo skrbno negovali čistočo v našem mestu. Zaman bo prostovoljno delo na ruševinah in v parku, če ne bomo vse te pridobitve dnevno izpopolnjevali.

Vsak Celjan naj se zaveda, da je najbolj bolna stran našega mesta prav čistoča. Zaman govorimo o Celju in njegovi lepi okolici, če vse to sami zanemarjamo. V zadnjem tednu so se sicer pokazali dobri znaki, da bo mesto kmalu očiščeno vse nesnage in želeti je, da ne bo ostalo samo pri prvih uspehih. Vedeti moramo, da je čistoča našega mesta zrcalo naše kulture.

Sledeč prostovoljnim obvezam prebivalstva drugih slovenskih mest in mest izven republike, zlasti pa delovnih obvez sindikatov in naše mladine, so tudi sindikalne podružnice in druge množične organizacije v Celju sprejele gotove obveze za prostovoljno delo. Naj navedem samo nekaj primerov: Ljudski magacin 3600 ur, Potrošniška zadruga 4210 ur, Pošta 3000 ur, Železniška postaja 4500 ur. Gostinski obrati 8000 ur, in še mnogo mnogo drugih. Te obveznosti naj bodo zgled tistim sindikalnim podružnicam in drugim organizacijam OF na terenu, ki do sedaj še niso sprejele obveznosti ali pa zelo majhne. Razumljivo pa je, da s samimi obljubam!

ne bomo dosegli začrtanega plana. Treba je obveznosti tudi sprovesti v delo. Je nekaj podružnic in drugih organizacij, ki so že sprejele obveznosti, toda do danes niso naredile niti ene ure. Recimo Zveza finančnih uslužbencev št. 2, Celjska opekarna. Tovarna tehtnic in Tovarna pločevinastih in žičnih sit.

Če torej hočemo, da bomo z elanom, ki ga je pokazalo naše ljudstvo v pripravah za prostovoljno delo, imeli te obveze tudi uresničene in dosegali večji delovni učinek, je nujno potrebno, da Štab delovnih brigad v Celju pravilno razporeja razpoložljivo prostovoljno silo po raznih sektorjih mesta. Dogajajo se primeri, da je na enem kraju preveč ljudi, dočim je na drugem  premalo, tako da je efekt takega dela zelo majhen. Nujno bi bilo potrebno posameznim organizacijam, ki so se obvezale za določeno število prostovoljnih ur, dati nalogo: odstranitev gotovega dela ruševin, naložiti toliko materiala, presejati gotovo število kub. metrov peska in podobno. To se pravi, dati konkretne naloge posameznim podružnicam.

Če torej vzamemo, da se je prijavilo za prostovoljno delo 104 enot množičnih organizacij, lahko ugotovimo, da dela na ruševinah do sedaj le dobri’h 50 odst. V glavnem nosi krivdo na tem, da se udeležuje le tako število in da je sorazmerno premalo narejenega. Štab delovnih brigad, ki nepravilno razporeja razpoložljivo delovno silo, nekoliko pa vsak posameznik sam. Do sedaj so se najbolje izkazali sledeči delovni kolektivi: Pošta, Potrošniška, zadruga, I. drž. gimnazija. Dijaški dom, Tovarna sadnih sokov. Železniška postaja. Sodišče in Javno tožilstvo ter Grafičarji.

Za prostovoljce so določene posebne značke in sicer: Član, ki bo opravil 50 prostovoljnih delovnih ur, bo prejel za nagrado bronasto značko, za 100 ur pa srebrno značko. Za opravljenih 200 prostovoljnih ur bo prejel udeleženec zlato značko, za 300 ur pa zlato značko na rdečem polju. Seveda bodo z značko nagrajeni le tisti člani, ki se bodo pokazali požrtvovalne pri delu.

Če torej hočemo, da bodo uspehi prostovoljnega dela mnogo večji in bodo prostovoljne ure pravilno izkoriščene, da ne bo nepotrebnih opazk zaradi slabe organizacije pri delu, in da ne bomo beležili samo veliko število prostovoljnih ur, je potrebno, da odstranimo dosedanje napake. Samo na tak način bo dobilo, naše mesto drugo lice in s tem resničen učinek prostovoljnega dela.

V desetih dneh od 18. aprila do 28. aprila je bilo skupno opravljenih 6.910 prostovoljnih ur, delalo je 2,200 oseb. To število da povprečno 3 ure na posameznika. V teh desetih dneh so se najbolje izkazali naslednji delovni kolektivi: Tovarna sadnih sokov 340 ur. Železniška postaja 252 ur, Pošta 453 ur. Potrošniška zadruga 734 ur, I. drž. gimnazija 327 ur, Gaberje 814 ur. Dijaški dom 277 ur in celjsko vojaštvo 890 prostovoljnih ur.

Celjski tednik, 8. 5. 1948

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
163 queries in 0,941 seconds.