Celjski izvršni svet je prejšnji teden poročilo občinske stanovanjske skupnosti, ki so ga na seji le malo popravili, napotil na občinsko skupščino. V poročilu so bili zajeti lanski številčni podatki o stanovanjski gradnji, gospodarjenju s stanovanji in nakazani bistveni problemi, s katerimi se v zaostrenih pogojih gospodarjenja posledično srečuje tudi občinski gospodar družbenih stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje.
Lani j e bilo v občin zgrajenih 157 družbenih stanovanj, pred njimi tudi nekaj, ki jih niso uspeli dokončati leto poprej. Gradilo se je na Dolgem polju in v starem mestnem jedru. Zato je močno zaostala tekoča gradnja, tako da trenutno v občini organizirano gradimo le 63 stanovanj.
Večino vzrokov velja iskati v spremembah zvezne zakonodaje in seveda v manjših možnostih združenega dela za vlaganja v družbeno gradnjo. Spreminja se tudi struktura zgrajenih stanovanj, tako da se zdaj gradi največ enoinpolsobnih, najmanj pa trisobnih stanovanj.
Obenem pa je razveseljivo, da narašča število adaptacij starejših hiš, s čimer naj bi v Celju vendarle nekako ublažili posledice zastoja novogradenj. Premiki v strukturi velikosti novih stanovanj pa seveda pomenijo le odlaganje stanovanjskih problemov na kasneje.
Kako na tesnem so s stanovanjskim denarjem v celjskem združenem delu kaže tudi podatek, da se je na stanovanjski razpis letos marca prijavilo le 15 delovnih organizacij. Zato stanovanjska skupnost vse več, skupaj s podjetji in etažnimi lastniki, vlaga v prenove; predvsem v starem mestnem jedru. Lani so tako v samem mestu na novo zgradili ali le obnovili več kot trideset stanovanj.
Novi tednik, 4. 8. 1988
