V Celju sicer posluje nekaj trgovin, ki nimajo svojega sedeža v Celju (Agrotehnika, Elektrotehna, Mercatorjeva
blagovnica na Hudinji), mnogi Celjani se oskrbujejo v Nami v Levcu in Agrini v Žalcu, kljub temu pa ostaja odprto vprašanje ali Celje dovolj odpira prostor delovnim organizacijam, ki nimajo sedeža v Celju.
O tem in še o drugih vprašanjih so zelo kritično razpravljali delegati na programski konferenci svetov potrošnikov v celjski občini. Drugo vprašanje, ki ga ni mogoče zanemariti, je odprtost Celja jugoslovanskemu trgu. Ocene o ponudbi blaga široke potrošnje na policah celjskih trgovin so zelo različne.
Pri nekaterih vrstah blaga (npr. pri ponudbi sadnih sokov se je pojavila vrsta novih proizvodov, ki so konkurenčni tako po kakovosti in predvsem pri cenah) je ponudba pestra, medtem ko pri drugih (primer papirne galanterije) prevladuje ponudba sicer kakovostnih, a dragih proizvodov slovenskih proizvajalcev.
Posebno vprašanje so tudi odnosi med kupci in prodajalci. Odnos bi lahko označili kot nekaj vmes med tistim, kar človek kot potrošnik doživlja na zahodu, kjer velja reklo, da ima kupec vedno prav in tistemu, kar doživlja v deželah »realnega« socializma, kjer je potrošnik za prodajalca zgolj nujno zlo.
Najbrž pri nas potrošnikova zahteva ni pretirana, če želi, da bi delala v samopostrežnicah vsa blagajniška mesta, da ne bi čistili trgovin pred koncem poslovnega časa, da bi bile prodajne vitrine snažne in privlačne, da ne bi z gostinskih lokalov snemali prtov z miz, dokler za njimi sedijo gostje.
Opredelitev vloge svetov potrošnikov je široka, vendar je spričo sedanjih ekonomskih zakonitosti tudi potrebna. Zato so delegati zadnji seji sveta potrošnikov pri občinski konferenci socialistične zveze v Celju predlagali, da bi se ustanovil republiški organ potrošnikov, ki bi enotno nastopal s svojimi zahtevami. Podobno bi veljali razmišljati tudi pri tistih, ki so nosilci naše oskrbe. Trgovci naj bi postali bolj elastični, zlasti zdaj, ko je sprejet nov poslovni čas odpiranja trgovin in lokalov, delegati pa so imeli tudi nanj veliko pripomb
Novi tednik, 7. 7. 1988
