Veseli vriski se razlegajo že 3 tedne v gozdovih za ojstriško graščino. Žage pojejo veselo pesem, odmevajo udarci sekir, oboje pa spremlja šelest vejevja in hreščanje podirajočih se debel. Vedno več olupljenega lesa je pripravljenega in čaka konj, da ga zvlečejo do graščine in od tam kamioni naprej v svet.
Takšno je delo 1. čete. Visoko v planini pa se trudi z debelo bukovino 2. četa, ki na nevarnem svetu pripravlja les za pragove in oglje. Ob novi žičnici se kopičijo kupi bukovine. 2. četa je kos težki nalogi in kljub izpostavljanju brigadirji vestno izpolnjujejo težko nalogo, da bosta imela žičnica in vlačilec dosti lesa. Za vlačilec so pripravili tudi dobro zaklonišče in most pred žično postaj o.
Kaj pa prva četa pri podiranju in p r i p r a v l j a n j u celuloznega lesa? Razdeljeni v tri skupine delajo z voljo in vztrajnostjo. Nič se jim ne pozna, da niso nikdar delali v gozdovih. Med njimi je tov. Šmerc Jože, invalid, ki vodi eno skupino pri podiranju lesa, grafičarja Kleč in Pere. pa tudi dobro skrbita, da je lesa dosti na tleh. Za njimi prav nič ne zaostajata Jankovič Franc in Toman iz Tovarne emajlirane posode, saj oba že znata sukati sekire, da mogočno odmeva po razsežnih gozdovih.
Vneto jima sledi tov. Kralj tudi iz Tovarne emajlirane posode, pred katerim padajo veje od debel, kakor bilke na travnikih. On pa poleg dela skrbi še za želodce vseh in svojo nalogo tako dobro obvlada, da so vsi zadovoljni z njim. Tudi mladina ne zaostaja za starimi.
Med mladinci se posebno odlikujeta tovarišici Erna Fidler in Nežika Otorepec. Posebno požrtvovalen pa je tov. Bevc Miha, ki obenem skrbi tudi za študij v četi. Z besedo in zgledom pri delu je pravi tovariš, kjer je treba pomoči in močnih rok, je vedno voljan poprijeti in tovariško pomagati. Tih in vendar poln humorja zna dokazati pomen in veličino dela, katerega opravljamo.
Prepričevalen in prežet z idejo čimprejšnje dograditve socializma je on duša naše brigade. Odlikujeta se pa tudi vedno vztrajna pri žagi tov. Pilih Ciril in Šeruga Albert. Dasiravno sta v Celju zaposlena kot nameščenca v Narodni banki in jima je žaga napravila velike žulje jima bo svinčnik že nerodno plesal med prstmi, ko se bosta vrnila. Obeh je le smeh in dobra volja. Ciril in Albert pa po končanem delu še sestavljata poročila o tekočem delu in o uspehih dneva.
V I. četi pripravljajo tudi stenčas in nekateri tovariši že pišejo članke. Tov. Perc, stavec iz Mohorjeve tiskarne pa ga bo ilustriral, da bo vzor in zrcalo tudi ostalim v ojstriški graščini.
Med četami in skupinami vlada popolno zadovoljstvo, ker se zavedajo, da so frontovci in da delajo za skupno stvar za čimprejšnjo izgradnjo naše domovine in socializma.
Celjski tednik, 26. 5. 1949
