Odveč bi bilo govoriti, kako porazno vpliva na uspehe odn. Izpolnjevanje proizvodnega plana v podjetjih fluktuacija delovne sile, kam vodi anarhično odhajanje delavcev iz podjetij, pač pa jo potrebno misliti, kako bomo fluktuacijo preprečevali in kako se bomo borili za stalnost delovne sile, ki je predpogoj za realizacijo planskih nalog posameznega podjetja, kot izvedbo našega splošnega državnega plana.
Za mesto Celje sicer lahko trdimo, da je fluktuacija dokaj omejena, vendar pa še stalno naletimo na pojave, da delavci, v večini primerov zapuščajo delovna mesta zaradi tega, ker upravo podjetij in sindikalne podružnice ne store za delavca tistega, kar je neobhodno potrebno. Res je, da prihaja mnogo delavcev, ki iz kakršnih koli vzrokov nimajo namena ostajati pri enem in istem delu na delo zgolj iz spekulativnih namenov, to je, da ob pričetku dela dobe oblačilno nakaznico, živilsko nakaznico in po možnosti potom sindikalne podružnice tudi čevlje in da potem, ko so vse to dobili, samovoljno zapuste delo z izrazom, ki zgovorno priča o špekulativnosti. Toda ta pojav je povsem logičen, in treba bo takim ljudem prikazati nepravilnost njihovega stališča, kajti ti pojavi so tako redki, da v celoti ne pridejo niti do izraza. Važneje je ugotoviti, kaj naj podjetja odn. sindikalne podružnice store pozitivnega, da bodo gros svojih delavcev lahko zadovoljile in da se ne bo nikjer pojavljala težnja za samovoljno zapustitvijo službe.
Vprašanje dviganja življenjskega standarda ni samo vprašanje, ki ga mora reševati ljudska oblast, ampak moramo to vprašanje reševati stalno in nenehno vsi, prvenstveno pa uprave podjetij, katerim morajo biti desna roka pri reševanju tega vprašanja sindikalne organizacije. Uredba o plačah, uredba o ustanavljanju in prenehanju delovnih razmerij, uredba o ustanavljanju del.-uslužbenskih restavracij in obratnih magazinov nudijo podjetjem dovolj možnosti po tej plati dvigati življenjski standard z izboljšanimi delovnimi pogoji, z dviganjem ideološke zavesti, z večjim strokovnim znanjem itd.
Dejstvo je, da se nekatera podjetja v mestu Celju dobro zavedajo, kako važna je stalnost delovne sile in zato tudi vsaj poizkušajo življenjski standard delavca dvigati, dočim se nekatera podjetja lotevajo teh vprašanj prav površno, kot bi niti ne bila važna.
Dokaj resno se bori za stalnost delovne sile in s tem v zvezi za dviganje življenjskega standarda zaposlenega delavstva uprava Tovarne sadnih sokov in marmelade ter sindikalna podružnica tovarne. Trditi moramo, daje bilo vprašanje delovne sile kljub temu, da je podjetje popolnoma sezonskega značaja, pravilno rešeno, čeprav je podjetje imelo v staležu v največjih slučajih samo sezonsko delovno silo, t. j . polproletarce, ki so morali ob gotovih časih odhajati domov na delo in opraviti nujna dela na svojih kmetijah.
Vendar pa je podjetje to stvar pravočasno predvidelo in si zagarantiralo delovno silo, prav tako sezonsko ter na ta način doseglo dva važna faktorja: pravilno se je vključila nestalna delovna sila, ki bi, če ne bi bili za to dani pogoji, ostala neproduktivna, na drugi strani pa je podjetje v celoti izvršilo svojo nalogo. Drugače pa je v podjetju s stalno delovno silo. Ker so vsa vprašanja rešena dokaj pozitivno, sploh ni bilo opaziti težnje po odpovedih odn. samovoljnih zapustitvah službe.
Na to so brez dvoma vplivale tele ugodnosti, ki jih tamkajšnji delavec izkorišča: del.-nameščenska restavracija, ki se souporablja z Lesno industrijskim podjetjem, je zelo higienično in okusno urejena, hrana dokaj izdatna in dobra ter postrežba zelo zadovoljiva. To priča dejstvo, da odbor restavracije ne beleži dosedaj še nikakih pritožb.
Vsak delavec, ki se v restavraciji hrani, je brez dvoma zadovoljen. V okviru tovarne obratuje prav tako delavskonameščenska preskrbovalnica odn. industrijski magazin, ki bo prav tako občutno dvignil življenjski standard delavstva.
Vprašanje ureditve novih plač je bilo zelo pozitivno izvedeno, za kar je največ pripomoglo to, da se je uprava držala v pogledu nagrajevanja uredbe o plačah iz leta 1945 in je po novi uredbi dobil vsak delavec najmanj za 1 din odnosno 2 din večjo plačo, kot jo je pa imel. Če v tem pogledu primerjamo nekaj drugih podjetij, ki so že pred izidom nove uredbe plačevala delavce več kot pa nova uredba predvideva, je potem jasno, da nova uredba ni vplivala na te delavce pozitivno. Ta uredba odn. efekt iste bo mnogo pripomogel k uvajanju tehničnih norm, ki bodo nadomestile dosedanje izkustvene normo, kar bo povzročilo zvišanje efekta dela, in plačevanje po učinku. Da se bodo lahko uvedle tehnične norme, bo mnogo pripomogla visoka strokovna sposobnost delavcev, za katero skrbi uprava z ustanavljanjem tečajev za kvalificirane delavce. Prav tako raste tudi ideološka zavest vsega delovnega kolektiva Tovarne sadnih sokov. V študij je vključenih 60 odst. vsega delavstva, kar je vseskozi zelo razveseljiva številka. Prav ta visoka ideološka zavest pripomore k temu, da delovni kolektiv napoveduje tekmovanja in je prav sedaj v teku dvomesečno tekmovanje med posameznimi oddelki v podjetju, prav tako pa so delavci te tovarne napovedali tekmovanje vsem podjetjem živilske industrije v LRS. Brez dvoma se delavci zavedajo, da bodo prav s tekmovanjem dosegali vedno večje uspehe.
Delo partijske organizacije v tovarni je zelo pozitivno in prav iz vrst članov Partije prihajajo vedno nove zamisli in vzpodbude za čimboljše reševanje vseh aktualnih vprašanj. Partijska organizacija je tista, ki nosi gros teže pri organizaciji dela in pri dviganju življenjskega nivoja tamkajšnjih, delavcev.
Tudi delo Tovarne sadnih sokov in marmelade še ni najvzornejše, vendar pa smatramo, da lahko v pogledu borbe za stalnost delovne sile in v pogledu reševanja vseh za delavca aktualnih problemov služi kot lep primer.
Še enkrat poudarjamo, da je nujno vprašanje fluktuacije delovne sile reševati na vsakem koraku in vsepovsod ter ga ne prepuščati samo ljudski oblasti, ker bi bilo to napačno. S trdno zavestjo, da moralno naš plan čimprej izvršiti, če hočemo dvigniti življenjski standard vsega našega prebivalstva, moramo tudi vprašanje stalnosti delovne sile nujno rešiti.
Celjski tednik, 5. 2. 1949
