Te dni so na območju celjske občine zbori volivcev. Zadnji bo v nedeljo na Dobrni.
Po dosedanjih podatkih je bila udeležba na vseh teh zborih prav lepa. To še posebej velja za nekatere obrobne predele, pa tudi v mestu samem so bili zborovalni prostori nekajkrat pretesni.
Na vseh zborih so volivci poslušali poročila in nato razpravljali o delu in načrtih ljudskega odbora celjske občine. Veliko zanimanja je bilo tudi za vlogo poravnalnih svetov.
Na minulih zborih so namreč volivci celjske občine ustanavljali prve poravnalne svete. Vsega skupaj bo delalo 13 poravnalnih svetov, od tega šest na področjih stanovanjskih skupnosti v celjskem mestu, eden za stanovanjsko skupnost Štore, ostalih šest pa za območja krajevnih odborov, to je za Dobrno, Vojnik, Strmec, Frankolovo, Škofjo vas in Šmartno v Rožni dolini. Na dnevnih redih zborov volivcev v mestu so bile tudi volitve prvih odbornikov stanovanjske skupnosti.
Predmet živahne razprave je bil še predlog ljudskega odbora glede uvedbe samoprispevka. Kakor smo že pisali, naj bi po prvem predlogu znašal krajevni, oziroma komunalni samoprispevek dva odstotka osebnih dohodkov skozi celo prihodnje leto. Tako zbrana sredstva — okoli štirideset milijonov — pa naj bi predstavljala prvi delež za gradnjo še ene osnovne šole. Razen redkih izjem, kot n. pr. na Otoku, kjer sploh ni prišlo do glasovanja glede sprejema oziroma zavrnitve osnovnega načela samoprispevka, so volivci skoraj povsod drugod podprli pobudo ljudskega odbora. Zanimivo in hkrati razumljivo je, da so se zanjo najbolj ogrevali prebivalci obrobnih predelov celjskega mesta, ki tudi najbolj občutijo težavno stanje pomanjkanja šolskih prostorov. Volivci so se v glavnem strinjali z uvedbo samoprispevka za gradnjo najbolj potrebne osnovne šole.
Ne glede na to pa so Imeli določene pripombe na njegov razpis. V pretežni meri so se slišali predlogi, da naj bi višina samoprispevka ne bila za vse enaka, temveč različna, oziroma progresivno odvisna od višine prejemkov.
Celjski tednik, 23. 10. 1959
