S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Kje so v Celju razlogi za stihijsko in strokovno oporečno nego mestnih dreves, ki je dosegla svoj vrh s pohabljenjem starih platan ob železniški postaji, in kako lahko izboljšamo ravnanje z njimi?
Na pobudo mag. Alenke Kolšek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje in dipl.ing. Roberta Hostnika iz celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije so se na to temo v petek, 18. junija, v Narodnem domu sestali predstavniki občinske uprave, državnih inštitucij in drugih organizacij in društev, ki se tako ali drugače ukvarjajo z vprašanji urejanja mestnega zelenja. Prisoten pa je bil tudi župan Mestne občine Celje’ Bojan Šrot.
Po predstavitvi stanja in pomena mestnih dreves so udeleženci sprejeli več priporočil in sklepov. Med drugim je po njihovem mnenju nujno, da župan Mestne občine Celje s sklepom pooblasti odgovorno strokovno osebo v občinski upravi, ki bo izdajala dovoljenja za posege na mestnem drevju, koordinirala izdelavo letnih planov vzdrževalnih del, kot posvetovalno telo vključevala strokovnjake posameznih inštitucij, pripravljala javne razpise za izbiro izvajalcev in na podlagi izdelanih programov predvidela potrebna sredstva in razporejala njihovo porabo. Bolj dosledno je potrebno upoštevati obstoječi odlok o javni snagi in videzu naselij v občini Celje iz leta 1994, posebej člene, ki za vse posege na mestnem drevju predpisujejo izdajo dovoljenj občinskega upravnega organa na podlagi mnenja pooblaščene strokovne institucije.
Poleg tega so predlagali, da občinski upravni organi izdelajo nov odlok o mestnem zelenju, ki bo poleg strokovnih, organizacijskih in načrtovalskih vsebin predvidel tudi ostrejše sankcije za kršitelje v obliki mandatnih kazni. V postopek sprejemanja naj bi predložili že pripravljen Odlok o razglasitvi izjemnih dreves v Mestni občini Celje za naravne znamenitosti, ponovno pa naj bi izdelali predlog za razglasitev Mestnega parka za kulturni spomenik po Zakonu o kulturni dediščini. Seveda pa brez načrtnega izobraževanja javnosti o pomenu zelenja in dreves v mestu ter o načinu ravnanja z njimi odloki in kazni ne bodo dosegli svojega namena v celoti, so še poudarili.
RH, Novi tednik, 24. 6. 1999
