Tu nedvomno ne kaže ponovno načeti že povedanega o prednostih in koristih tesnejšega povezovanja ali če že hočete — integracije med proizvodnima organizacijama opekarne Celje in opekarne Ljubečna—Bukovžlak. Stvar obema kolektivoma ni neznana, čeprav se je navzven pogovarjalo o tem skoraj izključno samo na nivoju obeh direktorjev ter predstavnikov občinske skupščine. Razprave o integracijskih gibanjih v občini so kajpak bile v zadnjem obdobju nekoliko intenzivnejše, pri čemer so tudi že konkretno omenjali različne možnosti.
V takšnih okoliščinah torej je pred dnevi prišlo na pobudo kolektiva opekarne Celje do zbora delovnega kolektiva, kamor so povabili tudi več občinskih političnih in oblastnih funkcionarjev. Naj koj v začetku povemo, da je bila razprava enih in drugih koristna. Tu so delavci zvedeli za zadeve, o katerih prej niso bili podrobneje poučeni. funkcionarji pa spet stvari, ki opozarjajo, da bo potrebno sporedno s pripravami na tesnejše povezovanje v opekarski proizvodnji to in ono še poprej urediti.
Zbor kolektiva je bil javen, ljudje so odkrito povedali marsikatero bridko na račun integracije, pač v bojazni za svoj vsakdanji kruh. Zlasti glasno in obtožujoče so se oglašali nekdanji člani kolektiva opekarne Ljubečna—Bukovžlak, ki so pozneje dobili kruha v celjski opekarni. Razumljivo! Toda nekaj že mora biti na stvari in naloga občinskih forumov bo, da pomagajo zadeve razčistiti. Vso podporo v zvezi s tem je pred kolektivom obljubil politični sekretar ZK Celje Zvone Dragan.
Na zboru v celjski opekarni so med drugim sprejeli dva bistvena sklepa in sicer 1. da kolektiv celjske opekarne čuti interes in pripravljenost, da se močneje poveže s kolektivom opekarne v Ljubečni—Bukovžlak in 2. Oba kolektiva v povezavi z občinsko skupščino naročita pri neprizadeti instituciji — Zavodu za napredek gospodarstva v Celju — variantni program integracije. Predvsem je bilo v zvezi s tem povdarjeno, da nastopata oba kolektiva kot enakopravna partnerja in da naj ne bi v nobenem primeru bili ljudje ogroženi za vsakdanji kruh, če so le voljni pridno in pošteno delati. Sklenjeno je tudi bilo, da se čim prej sestaneta oba delavska sveta, predstavniki obeh podjetij na skupnem sestanku. Direktorja tu ne bosta navzoča.
Za pripravljenost kolektiva celjske opekarne, (glede opekarne Ljubečna—Bukovžlak naj ponovimo, da je tam za integracijo pripravljenost že precej dolgo), da se tesnejše poveže bodisi v delitvi proizvodnega programa ali kako drugače, so značilni tudi sklepi, ki jih je kolektiv osvojil dva dni pred zborom kolektiva.
Na zboru so jih sicer samo informativno ponovili, zato jih tudi tu objavljamo bolj kot informacijo.
Torej: 1. Celjska opekarna se spoji z opekarno Ljubečna— Bukovžlak kot enakopraven partner. Skupni delavski svet mora imeti iz vsake organizacije po enako število članov, 2. s spojitvijo se ustanovi novo podjetje z novim imenom, 3. potrebno je popolnoma novo vodstvo podjetja, ki bo tudi dovolj strokovno, 4. celjska opekarna obdrži svoj razvojni program v celoti, 5. zagotoviti delo vsem zaposlenim na enakih delovnih mestih, 6. z ustanovitvijo novega podjetja ostane CO samostojna enota z lastnim žiro računom in 7. do nadaljnjega v obeh podjetjih ne bi smeli zaposlovati nove delovne sile.
Omenjene točke so, če že drugega ne, vsaj izhodišče za skupno razpravo, ki naj pripelje do večjega zbližanja obeh kolektivov.
Celjski tednik, 31. 10. 1968
