Zemljišče za vikend »pod ceno«


V javnosti je delo javnega pravobranilstva ponavadi manj poznano, čeprav gre za tisti del našega pravosodnega sistema, ki ščiti družbeni interes pri prometu z nepremičninami med zasebnim in družbenim sektorjem. Prav zato naj vsebino naše nove redne rubrike tudi danes napolnimo z nepravilnostmi, ki jih ugotavlja javno pravobranilstvo v Celju.

Prejšnji teden smo vas seznanili z vlogo javnega pravobranilstva pri presoji veljavnosti posameznih pogodb, kadar gre za prodajo ali nakup zemljišč. S tem v zvezi naj opozorimo na nepravilnosti, ki jim znajo dostikrat »botrovati« kmetijski kombinati, pa tudi zemljiške skupnosti, ki so prodajale zemljišča, za katera so dobro vedele, da bodo kmalu pridobile status stavbnih zemljišč. Prodajale pa so jih po ceni za kmetijska zemljišča. Tovrstna nepravilna praksa je ponavadi takšna!

Običajno večje kmetijske parcele razdrobijo na manjše, nato jih prodajo svojim delavcem ali drugim občanom, istočasno pa zainteresirani (kupci!) poskrbijo za izdelavo zazidalnega načrta za stanovanjsko graditev ali vikend naselje. Na ta način so nekateri privilegiranci kupovali zemljišča po ceni, ki se oblikujejo za kmetijska zemljišča slabše kvalitete. Ta cena je praviloma nižja, pa čeprav je njihova prometna vrednost višja, ker so to pač že potencialna stavbna zemljišča.

No, vsekakor gre za tvegane poskuse »iznajdljivosti«, ki se lahko žalostno končajo, saj javno pravobranilstvo kaj hitro lahko poseže vmes in kupoprodajne pogodbe z zemljišči pač razveljavi ali pa uveljavi pravo ceno za nakup in prodajo kmetijskih zemljišč.

Na splošno je veliko nepravilnosti ali vsaj neenotnosti pri cenitvah o vrednosti posameznih zemljišč in stavb. Ponavadi je tako, da so le-te opisane vedno kot manjvredne v primerjavi z nepremičninami, ki jih družbeni sektor odkupuje od občanov. Pri tem ostaja še vedno v republiki nerešeno vprašanje cenilnega sistema in strokovne usklajenosti med posameznimi sodno zapriseženimi cenilci.

Novi tednik, 5. 4. 1979