Živa bančna seja


V primerjavi z drugim, ki je minil brez vsake razprave, je bil tretji zbor delegatov članic Ljubljanske banke Splošne banke Celje, v petek, 8. aprila, povsem drugačen: bolj razgiban v oceni številnih problemov in nalog ter odličen tudi zaradi dobre udeležbe. Začetek dela je imel slavnostno obeležje, saj je član izvršnega sveta celjske občinske skupščine. Žarko Mrovlje, izročil dolgoletni članici kolektiva in zdaj tudi članici poslovodnega odbora, Vidi Sevšek, Red dela s srebrno zvezdo v znak priznanja za njeno delo v bančništvu in za delež v socialistični izgradnji naše družbe.

Četudi je glavna pozornost veljala zaključnemu računu celjske temeljne banke L B za minulo leto (poročala Karla Kajba) in poslovnim rezultatom banke v 1982. letu pa tudi temeljnim značilnostim plana v letošnjem letu (poročal Niko Zimšek), se je živahna razprava razvijala po vseh točkah dnevnega reda. V tej izmenjavi mnenj in stališč je imela tečajna razlika posebno mesto. Tako tudi tedaj, ko so delegati odločali o planu prihodkov in odhodkov Združene banke L B v letošnjem letu. Razprava se je seveda sukala okoli deleža, ki ga naj pri tem imajo temeljne banke. Nazadnje so delegati celjskega zbora pooblastili svojo delegacijo, da na zboru L B Združene banke uskladi svoje stališče z drugimi delegacijami.

Za celjsko območje, zlasti njen vzhodni del, je bila pomembna razprava okoli samoupravnega sporazuma za zagotavljanje dopolnilnih sredstev članicam LB Združene banke za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije. Delegati iz šmarske občine so namreč opozarjali, da v sporazumu ni stališč, ki so jih posredovale zlasti kmetijske organizacije v Sloveniji in ki zadevajo gospodarsko manj razvita območja.

Sicer so na zboru med drugim sprejeli dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med L B Splošno banko Celje in delovno skupnostjo in v tej zvezi tudi program svobodne menjave dela v letošnjem letu.

Novi tednik, 14. 4. 1983