Celje se je tudi letos pridružilo dogodku Noč raziskovalcev, ki se odvija na pobudo Evropske komisije vsak četrti petek v septembru v številnih evropskih državah od leta 2005 naprej.
Poleg spremljevalnih dogodkov, kot je npr. odprtje razstave raziskovalnih del mladih raziskovalcev Mladi za Celje je dogodek letos oplemenitila okrogla miza »Karierna pot mladih raziskovalcev«, ki sta jo v študijski čitalnici Osrednje knjižnice Celje pripravila Regijsko študijsko središče in Komisija Mladi za Celje.
Direktorica RŠS Celje Katja Esih je v razpravi gostila naslednje sogovornike:
- prof. dr. Janez Levec, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta;
- prof. dr. Simona Kranjc, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je svojo raziskovalno pot začrtala kot mlada raziskovalka na 1. gimnaziji v Celju;
- Srečko Maček, predsednik Komisije »Mladi za Celje«;
- Marjeta Gradišnik Mirt, Osnovna šola Ljubečna, mentorica mladim raziskovalcem v projektu »Mladi za Celje«;
- Simon Konečnik, Šolski center Velenje, Elektro in računalniška šola, mentor mladim raziskovalcem v projektu »Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline«.
Na območju celjske regije je trenutno pol ducata visokošolskih zavodov, tri izmed njih pa je soustanovilo RŠS. Savinjska stat regija je v Sloveniji na 4. mestu glede na sredstva, ki jih namenjajo za dejavnost in po številu zaposlenih. Z organiziranim in sistematičnim spodbujanjem inovacij in raziskovalnega dela so v Celju začeli leta 1977, v Velenju pa leta 1984.
Udeleženci razprave so primerjali, kako je organizirano raziskovalno delo v osnovnih in srednjih šolah ter kakšna je pri tem vloga mentorjev. Prav tako so ugotavljali, da so mladi, ki so vključeni v raziskovalno delo praviloma uspešnejši v nadaljnji življenjski poti. Na drugi strani je delež bruto družbenega produkta za raziskovalno dejavnost sorazmerno nizek, močno prisoten pa je tudi t.i. beg možganov. V vsakem primeru je dejavnost vedno bolje organizirana in prinaša določene koristi, na drugi strani pa je še ogromno manevrskega prostora, ki bi ga lahko in morali bolje izkoristiti.
Vabljeni k ogledu izsekov oz. celotnega posnetka predavanja
bR
