Hmelj v hmeljiščih že išče oporo za vzpon proti nebu, a je velik del hmeljišč še vedno brez napetih vrvic, ki hmelju to omogočajo. Razlog je pandemija novega koronavirusa, ki je hmeljarjem, zaradi manjka izkušenih in učinkovitih ekip romunskih delavcev, popolnoma spremenila tok običajne hmeljarske sezone.
Država, podjetja, posamezniki in drugi skušajo hmeljarjem pomagati po svojih najboljših močeh, a trenutno se zdi, da se sezone ne bo dalo izpeljati optimalno.
Domača delovna sila je sicer dobrodošla, a žal pogostokrat nevajena težaškega dela. Romunskih delavci pa so na drugi strani za enako plačilo bolj zanesljivi in učinkoviti.
Na hmeljišča se sicer že v naslednjih dneh odpravljajo športniki in delavci Pivovarne Laško Union.
Pandemija novega koronavirusa je udarila po vseh gospodarskih panogah, v še posebej hude težave pa je spravila kmetijstvo, ki je odvisno od tuje sezonske delovne sile. To so v prvi vrsti savinjski hmeljarji in njihove ekipe romunskih delavcev, ki za savinjski hmelj skrbijo že skoraj dve desetletji, letos pa v Slovenijo ne morejo zaradi omejitev ob pandemiji. Ko se torej v hmeljiščih začenja glavnina del in bi ta že morala biti polna delavcev, so se hmeljarji znašli v težkem položaju, ko obupno iščejo zanesljive delovne roke, ki bi jim pomagale rešiti hmeljarsko sezono.
Tudi na Ministrstvu za kmetijstvo so spoznali stisko in že pred časom v pomoč kmetijstvu sprožili akcijo s katero pozivajo državljane, da priskočijo na pomoč pri sezonskih delih na kmetijah. Odziv je po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec odličen, saj se je že v prvih dneh za delo javilo čez 300 državljanov. Vendar pa to hmeljarjem še ne zagotavlja mirnega spanca. Iz izkušenj namreč vedo, da je lahko domača delovna sila zaradi težaškega dela in razmeroma slabega plačila, pogosto tudi nezanesljiva.
Kdo lahko torej reši hmeljarsko sezono? V odgovoru na to vprašanje smo se obrnili na Zavod RS za zaposlovanje OS Celje, študentske sertvise ter hmeljarje.
Študentje plačani bolje, ponudb za delo v hmeljarstvu malo
Ker je ministrica Pivčeva omenjala tudi dober odziv študentov, smo glede trenutne ponudbe in povpraševanja po tovrstnem študentskem delu povprašali na celjski enoti e-Študentskega servisa. Po njihovih besedah so imeli na področju kmetijstva v tem obdobju dve povpraševanji. Eno je bilo s Ptuja, drugo pa iz Savinjske regije, kjer so iskali 20 študentov. Na podlagi teh dveh del so izdali 10 študentskih napotnic, pri čemer pa na servisu ne vedo, ali je šlo v primeru savinjskega povpraševanja dejansko za delo v hmeljiščih, saj tako natančno vrste dela ne specificirajo.
Urna postavka za študente je sicer zakonsko določena in ne sme biti nižja od 5,4 € bruto, torej morajo študentje za delo v hmeljišču dobiti 5 % več, od zakonsko določene minimalne urne postavke za občasno ali začasno delo v kmetijstvu, ki znaša 5,16 € bruto.
Na zavodu za zaposlovanje dober odziv, a kmetje neradi najemajo ljudi z zavoda
Na Zavodu RS za zaposlovanje smo se pogovarjali z vodjo OS Celje Alenko Rumbak. Povedala nam je, da trenutno preko zavoda za zaposlovanje delovno silo iščejo trije hmeljarji. Skupaj so zaprosili za okoli 40 delavcev, vendar točnih podatkov o tem, koliko brezposelnih se je odzvalo, nimajo. So pa dobili povratno informacijo enega izmed hmeljarjev, ki kaže na dober odziv brezposelnih.
Rumbakova še pove, da hmeljarji z zavodom v preteklosti niso veliko sodelovali, saj so na zavodu težko dobili ljudi, ki bi bili pripravljeni nekaj mesecev opravljati težaška dela v hmeljiščih. Z enakimi dvomi se hmeljarji soočajo tudi tokrat. Rumbakova ob tem izpostavi, da brezposelne od dela v hmeljiščih ne odvrne le težaško delo, temveč tudi nizko plačilo in neplačani potni stroški. Slednje je lahko finančno obremenjujoče predvsem za tiste iz bolj oddaljenih krajev. Poleg tega je delo na hmeljiščih pogosto odvisno tudi od vremenskih pogojev, zato je za hmeljarje predvsem v obdobjih nestanovitnega vremena izjemnega pomena, da so delavci na voljo v vsakem trenutku. Slednje pa jim večinoma lahko nudijo le romunski delavci, ki bivajo na kmetiji.
Seveda pa se najdejo tudi brezposelni z zavoda, ki redno opravljajo dela v hmeljiščih, dodaja Rumbakova, a romunske praznine z bazenom brezposelnih, ki ga premoremo ni mogoče zapolniti.
Hmeljarji se zaenkrat zanašajo na sorodnike, sosede in znance
Da hmeljarji neradi najemajo brezposelne z zavoda so nam potrdili tudi sami, saj da ti zaradi težkega dela pogosto hitro zapustijo hmeljska polja, kar jim povzroči samo dodatne težave, saj morajo iskati nove delavce in jih na novo vpeljati v delo. Ker hmeljarji potrebujejo zanesljivo delovno silo, ki na poljih zdrži nekaj mesecev, se trenutno večina njih najbolj zanaša na sorodnike, sosede in znance, za katere vedo, da jih ne bodo pustili na cedilu. Seveda pa si želijo, da bi se jim pridružili tudi posamezniki, ki se zadnje dni javljajo v pomoč hmeljarjem, čeprav se zavedajo, da kadrovskega manjka kljub napovedanemu dobremu odzivu letos ne bo mogoče zapolniti.
Hmeljarji se prav tako zavedajo, da marsikoga odvrne tudi z zakonom določena urna postavka, ki znaša 5,16 € bruto. Primerljiv strošek imajo sicer tudi z romunsko delovno silo. Romunskim delavcem namreč poleg prehrane, ki so jo deležni tudi slovenski delavci, za uro dela plačujejo okoli 3,5 € neto, nudijo pa jim še prenočišče. Poleg tega gre za stalne ekipe, vešče in vajene dela v hmeljiščih, zato je učinek romunskih delavcev neprimerljivo večji. Dodatno prednost pa predstavlja dejstvo, da so jim romunski delavci praktično vseskozi na voljo, saj ponavadi bivajo na kmetiji.
Hmeljarji so si enotni, da bo letošnje obdelovanje hmelja, brez uigranih ekip romunskih delavcev, ki na savinjskih hmeliščih delajo že skoraj dve desetletji, izjemno zahteven zalogaj.
V pomoč hmeljarjem rokometaši, nogometaši in delavci Piovovarne Laško Union
Sicer pa hmeljarjem nekaj upanja vlivajo tudi odzivi posameznikov, podjetij in športnih kolektivov. Pivovarna Laško Union je tako že zagotovila zajetno število oseb za delo v savinjskih hmeljiščih. Poleg tega, da se že v naslednjih dneh na polja odpravlja nekaj deset njihovih delavcev, so se na poziv pivovarne po pomoči hmeljarjem odzvali tudi športni klubi, ki jih pivovarna sponzorira. Namesto na treningih se bodo tako na hmeljiščih v naslednjih dneh potili tudi celjski rokometaši in mariborski nogometaši.
Slednji z vzdržljivostjo ne bi smeli imeti težav in bi lahko vzdržali do takrat, ko se bodo razmere morda toliko normalizirale, da bodo v Slovenijo lahko prišli romunski delavci in hmeljarsko sezono uspešno pripeljali do konca.
B.S.
