Ja pomeni ja: Inštitut 8. marec zahteva redefinicijo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja (video)

20. 02. 2021 09:31

Inštitut 8. marec zahteva redefinicijo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja po modelu “ja pomeni ja”. S tem razlogom tudi pri Narodnem domu na stojnici zbirajo podpise za vlogo predloga sprememb.

Na podlagi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi so vložil pobudo volivcem za vložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika. Pobuda izpolnjuje z zakonom določene pogoje, zato je predsednik državnega zbora določil, da je prvi dan roka za zbiranje podpisov volivcev sreda, 17. 2. 2021, zadnji, šestdeseti dan za zbiranje podpisov pa sobota, 17. 4. 2021.

Inštitut 8. marec s pobudo “samo ja pomeni ja”. Foto: DejC

Inštitut 8. marec

Inštitut 8. marec se definira kot feministična organizacija, ki se bori proti izkoriščanju, neenakosti, kršenju delavskih pravic in si prizadeva ustvarjati boljšo družbo. Ker je trenutna definicija kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja zastarela, zahtevajo njeno spremembo.

Samo ja pomeni ja

V Inštitutu 8. marec smo že leta 2018 začeli s kampanjo #jaztudi, v kateri smo zbirali anonimna pričevanja o spolnem nasilju in nadlegovanju. Zbrali smo jih več kot 300. Januarja 2019 smo na podlagi problemov, ki so se pokazali, lansirali pobudo za spremembo definicije kaznivega dejanja posilstva. Podpisalo jo je več kot 6.000 ljudi. Kljub temu, da je takratno Ministrstvo za pravosodje obljubljalo spremembe na tem področju, do predlogov konkretnih sistemskih sprememb ni prišlo ne pod prejšnjo, ne pod zdajšnjo vlado. Zato smo se v Inštitutu 8. marec odločili, da bomo predlog zakona z zbranimi podpisi v državni zbor vložili sami.Mojca Lukan, koordinatorica zbiranja podpisov Inštituta 8. marec
Kaznivo dejanje posilstva in spolnega nasilja je v kazenskem zakoniku opredeljeno po modelu prisile. To pomeni, da mora storilec uporabiti fizično ali psihično silo, da se njegovo ravnanje kvalificira kot posilstvo. Torej če žrtev med napadom otrpne, spi, je v nezavesti, oz. se ne more upirat, storilec ne uporabi sile in tako ne gre za posilstvo. Takšna zakonodaja žrtev sili, da se upira in s tem tvega še hujše nasilje s strani napadalca. Zakonodaja tako ne zaščiti žrtev in jim onemogoča zaupanje v sodni sistem. V Sloveniji se zato prijavi le 14 % vsega spolnega nasilja. Mi predlagamo, model samo ja pomeni ja, ki predpostavlja svobodno privolitev pred spolnimi odnosi. Seveda to ne pomeni, da bomo pred spolnim odnosom morali podpisati pogodbo. Privolitev je potrebno izraziti na jasen, navzven prepoznaven način.Kristina Krajnc, vodja pravne službe Inštituta 8. marec
Živimo v času, ko se odpirajo tabu teme glede spolnosti. Želimo si, da bi bili sprva urejeni osnovni pravni predpogoji za to. Ti bi morali temeljiti na konsenzu vseh udeležencev spolnega akta. Zato se tudi v Celju prostovoljci pridružujemo kampaniji samo ja pomeni ja. Na voljo smo vam ob določenih dnevih za informacije in oddajo podpisov. Na upravni enoti lahko na vhodu poveste, da želite oddati podpis in tako pridete mimo vrste. Tako da oddajte svoj glas. Podpisi se zbirajo naslednjih 60 dni na UE Celje v času uradnih ur.Sara Krajnc, celjska prostovoljka Inštituta 8. marec

Samo ja pomeni ja:

Pravni strokovnjaki: primernejši bi bil model “NE pomeni NE”

Do zgoraj predlagane rešitve pa imajo nekaj pomislekov pravni strokovnjaki s tega področja. Na Inštitutu za kriminoogijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so pripravili  stališče, pod katerega se je podpisalo devetnajst pravnikov, ki delujejo v okviru inštituta, s prvo podpisanima dr. Mojco Plesničar in dr. Matjažem Ambrožem.

Podpisani se glede pravnega urejanja vprašanj zlorab spolnosti strinjajo, da trenutna ureditev, ki sledi modelu prisile, kar pomeni, da je kaznivo tisto spolno ravnanje, ki je storjeno z dovoljšnjo silo ali grožnjo, potrebuje korekcije v smer modela soglasja. Pri tem model prisile nadomešča model volje.

Inštitut za kriminologijo o razliki med “ja pomeni ja” in “ne pomeni ne”: “V javnosti so se pojavila poenostavljena poimenovanja za dve varianti tega modela: »ne pomeni ne« ter »ja pomeni ja«. V prvi varianti, ki ji strokovno rečemo model veta, je kaznivo tisto spolno ravnanje, v zvezi s katerim žrtev izrazi nedvoumno nesoglasje. To je lahko izraženo verbalno, lahko pa izhaja tudi iz njenega ravnanja –bistveno je, da je nestrinjanje žrtve jasno zaznavno.  drugi varianti, ki jo strokovno poimenujemo model afirmativnega soglasja, pa je kaznivo vsakršno spolno ravnanje, v katerega žrtev aktivno ne privoli. Tudi zahtevana privolitev je lahko verbalna ali izhaja iz ravnanja žrtve–mora pa biti jasno zaznavna.

Pri modelu soglasja je upoštevana varianta veta; od žrtve torej zahteva izraz nesoglasja, ta zahteva pa je korigirana za tiste situacije, ko žrtev nesoglasja ne more izraziti (ko npr. spi ali v strahu zamrzne). Gre torej za korigiran model veta.

Kot pravijo strokovnjaki, ustrezno dopolnjen model veta (»ne je ne«) varuje spolno avtonomijo v enakem obsegu kot modela firmativnega soglasja (»da je da«), pri tem pa zagotavlja višjo stopnjo pravne varnosti. To, kot utemeljujejo na Inštitutu za kriminologijo, pride do izraza zlasti pri dokazovanju kaznivega dejanja: “model afirmativnega soglasja bo v nekaterih primerih težko praktično uporabljiv ali pa bo povezan z nevarnostjo, da se breme dokazovanja z državnega tožilca (delno)preloži na obdolženo osebo.”

DejC, R. Č.

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
172 queries in 1,671 seconds.