Kako bi izgledala parlament in vlada, če bi ju volili samo Celjani


Označite Celje.info kot prednostni vir na Googlu

Državnozborske volitve prejšnjo nedeljo so v državi prinesle pat situacijo, v kateri nobena opcija, niti dosedanja koalicijska levosredinska, niti opozicijska desnosredinska, ne moreta kar tako sestaviti koalicije.

Pogajanja bodo dolga in mukotrpna. In nič drugačna ne bi bila, če bi pri sestavi parlamenta šteli le glasovi iz obeh celjskih okrajev, kaže naša analiza. Pa vendar bi bil vrstni red in tudi število sedežev pomembno drugačno. Zmagala bi namreč SDS, in ne Svoboda, število sedežev za desnosredinski blok pa bi bilo 45, torej 2 več od dejanskih rezultatov. 

Spomnimo na rezultate nedeljskih volitev – za nacionalno raven so izpisani v desnem stolpcu.

V okrajih Celje I in Celje II so  rezultati precej drugačni kot na nacionalni ravni, obenem pa se tudi precej razlikujejo med samima okrajema.

Celje I, ki je bolj primestni okraj in vključuje tudi sosednji občini Štore in Vojnik, je po volilnih rezultatih nagnjen nekoliko desno od sredine.

SDS je v tem okraju dobila več kot tretjino glasov (33,5 %) in izvoljenega poslanca Damjana Muzla. Svoboda je z Miho Lamutom zbrala zanjo podpovprečnih 24,6 % glasov. Tretja, NSi+SLS+Fokus je zbrala 9 %, četrti Demokrati 7 %, SD je dobil 6,3 % podporo, Resni.ca 5,9 %, Levica in Vesna pa bi že bila pod parlamentarnim pragom z 3,9 % podporo volivcev. Blizu bi bil tudi Jelinčičev SNS s 3,6 %.

Povsem drugačna je volilna slika v mestnem okraju Celje II. V tem je zmagala Svoboda s staro/novo poslanko Janjo Sluga, ki je prejela nadpovprečnih 31,1 % podpore. SDS na drugem mestu z nekdanjo direktorico knjižnice Polono Rifelj je volilo dobra četrtina volivcev (25,5 %). SD na 3. mestu jih je prejel 7,5 %, Levica in Vesna na četrtem pa še vedno nadpovprečnih 6,9 %.  Aleksander Štrorek je za Resni.co zbral 6 % podporo in se uvrstil v državni zbor. Pred njim so bili Demokrati Anžeta Logarja s 6,7 %, za njim pa trojček NSi+SLS+Fokus s 5,8 % podporo. Jelinčičeva SNS je zbrala 3 %.

V Celjskih okrajih zmagovalka SDS

Če združimo glasove obeh okrajev, prevlada SDS, in to prepričljivo. Z 10.556 glasovi bi dobila 30 sedežev v parlamentu (dejansko jih je 28), medtem ko bi jih Svoboda z 9.444 osvojila 27, torej 2 manj, kot jih je dejansko. Lista NSi+SLS+Fokus na tretjem mestu bi imela enega manj, in sicer 8, Demokrati enega več, torej 7, SD prav toliko (+1), Resnica 5 (enako), Levica pa 4 (enega manj).

Minuli koalicijski trojček bi torej požel 38 sedežev, skupaj dva manj kot na nacionalni ravni, opozicijski (SDS, NSi in Demokrati) pa  45, torej dva več kot dejansko.

Sestava vladne koalicije pa bi bila skoraj tako zahtevna kot je tudi zdaj, le da bi relativna zmagovalka bila SDS in s tem dobila prvo in nekoliko večjo možnost za sestavo vlade.

 

Volilni okraj Celje I zajema širše obrobje Mestne občine Celje ter del njenega zaledja. Vanj sodijo krajevne skupnosti Svetina, Teharje, Štore, Ljubečna, Vojnik, Frankolovo, Strmec pri Vojniku, Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ostrožno, Hudinja, Lava, Dečkovo naselje in Dobrna pri Celju.

Gre za raznoliko območje, ki združuje tako primestna naselja kot tudi podeželske skupnosti, z izrazitim vplivom bližnjih občin, kot sta Vojnik in Dobrna.

Volilni okraj Celje II obsega ožje mestno jedro Celja in neposredno urbano okolico. Vključuje krajevne skupnosti Trnovlje pri Celju, Nova vas, Gaberje, Dolgo polje, Otok Slavko Šlander, Aljažev hrib, Center, Otok Savinja, Otok Karel Destovnik Kajuh, Pod gradom in Medlog.

To je izrazito mestni okraj, ki zajema administrativno, poslovno in kulturno središče mesta.