Ena od zavez koalicijske pogdobe desnosredinske vlade je decentralizacija Slovenije, katere zgled bi dali z razporeditvijo ministrstev po različnih slovenskih regijah.
Celje bo tako ali drugače gostilo Ministrstvo za okolje in prostor, katerega vodi Celjanka Polona Rifelj, tukaj pa je že sedež organa v sestavi minisitrstva. Zdaj pristojne službe preverjajo prostorske kapacitete v državni lasti, da v mesto ob Savinji preselijo bodisi sedež, bodisi regijski center omenjenega ministrstva.
Po racionalizaciji in reorganizaciji prejšnjega sistem ministrstev, Golobova vlada jih je imela rekordnih 20, Janševa jih ima 15, je iz petih organizacijskih enot nastalo novo ministrstvo za Okolje in prostor, ki ga je prevzela Celjanka, oziroma rojena Mozirčanka, Polona Rifelj. Trenutno so prostorske enote s področja okolja, podnebnih sprememb, narave, voda, prostora in stanovanjske politike, razpršene po Ljubljani, nastanek skupnega ministrstva pa je priložnost, da se vsaj del teh, če ne večina ali celo sedež, prestavi v Celje.
Celje ima pri tem že določeno infrastrukturo. Na Mariborski cesti 88 ima sedež Direkcija RS za vode, ki so jo iz Ljubljane v Celje v okviru decentralizacije preselili že leta 2021. Na istem naslovu deluje tudi celjska območna geodetska uprava.
Prav zdaj Ministrstvo za javno upravo preverja, ali so v Celju na voljo ustrezni poslovni prostori v državni lasti, piše STA. Med možnostmi je ustanovitev regionalnega centra ministrstva, v katerem bi delovali posamezni direktorati, njihove organizacijske enote in strokovne službe.
Dokončna odločitev še ni sprejeta, saj potekajo strokovne, organizacijske in prostorske analize, ki bodo povedale, kako racionalno je v Celje prestaviti del ali ministrstvo v celoti. To trenutno združuje 530 zaposlenih, mnogi med njimi se vozijo v službo v Ljubljano. Nekateri Ljubljančani bi se v tem primeru podali v nasprotno stran in se vozili v Celje.
Ideja desnosredinske vlade je, da se s selitvijo ministrstev v druge regionalne centre po Sloveniji država okrepi prisotnost javnih institucij zunaj Ljubljane, zmanjša prometni in infrastrukturni pritisk na prestolnico ter izboljša dostopnost storitev prebivalcem in gospodarstvu.
