Bodoči celjski viseči most buri duhove mestnih svetnikov


Mestni svet mestne občine Celje se je včeraj sestal na 9. redni seji, na kateri so med drugim obravnavali tudi odloka o proračunu Mestne občine Celje za leti 2020 in 2021.

Razprava pri proračunu 2020 se je še najbolj razvnela zaradi postavke, ki predvideva nekaj več kot 200 tisoč evrov za izdelavo projektne dokumentacije za viseči most med Miklavškim hribom in Starim gradom. Temu so namreč nasprotovali nekateri svetniki.

Javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije za viseči most je že objavljen in poteče v začetku naslednjega tedna.

Proračuna MO Celje za leti 2020 in 2021 so sicer mestni svetniki v prvem branju prepričljivo podprli.

Odhodki v proračunu za leto 2020 znaša 73 mio evrov, pri čemer bi se morala MO Celje, ob stoodstotni realizaciji, zadolžiti za 7 mio evrov. Odhodki v proračunu 2021 pa znašajo 64 mio evrov, pri čemer bi se morala MO Celje, ob stoodstotni realizaciji, zadolžiti za 3 mio evrov. 

Na dobrih 200 tisoč evrov vredno proračunsko postavko, namenjeno izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo visečega mostu,  je na seji prvi opozoril mestni svetnik Matija Kovač. Izrazil je začudenje, da se projektna dokumentacija naroča brez kakršnekoli razprave in umestitve projekta v Načrt razvojnih programov (NRP) občine. Po njegovo lahko namreč to postane brezpredmeten strošek, če v prihodnosti za projekt, ki niti še ni ovrednoten, slučajno ne bi bilo več politične volje oz. sredstev v proračunu. Predlagal je, da se v drugem branju celoten projekt izgranje visečega mostu umesti v proračun ali pa, da se projektiranje iz proračuna umakne.

Strinjanje s Kovačem so izrazili tudi nekateri drugi svetniki, ki menijo, da bi lahko ta denar trenutno bolje porabili za kaj drugega, recimo, kot je predlagal Matevž Vuga, za reševanje okoljskih težav in sanacije vrtcev, da se bodo otroci lahko kmalu začeli igrati na vrčevskih zelenicah.

brigita-cokl-9-seja-ms-moc
Mestna svetnica Brigita Čokl je bila na seji še najbolj kritična do projekta visečega mostu (foto: TV Celje)

Še najbolj ostra do občinskih oblasti pa je bila mestna svetnica Brigita Čokl, ki je projekt visečega mostu označila kar za “tiho posiljevanje”.

Poudarila je, da za projekt viseči most nimajo niti še spremenjenega prostorskega načrta, niti ni bilo opravljenih nobenih razprav ali sprejetih sklepov, sedaj pa svetniki na nekakšen posreden način potrjujejo neko investicijo. Čoklova se je ob tem vprašala, ali so v ozadju nemara zgolj poslovni interesi določenih krogov ljudi.

Tudi Čoklova je predlagala, da se viseči most izloči iz proračunskega dokumenta in se sredstva prerazporedijo drugam. Meni namreč, da mora biti najprej zadoščeno osnovam za začetek takšnega projekta. Torej, da se viseči most vključi v NRP, se izvede ustrezne prostorske akte, itd., šele nato se po mnenju Čoklove lahko pogovarjamo o tem projektu občine. Zahtevala je tudi, da se sprejme dokument, ki bo zagotavljal, da iz naslova visečega mostu, in kasnejšega vzdrževanja le tega, ne bodo obremenjena proračunska sredstva.

Marjan Ferjanc, ki sicer pozdravlja vizijo izgradnje visečega mostu, pa meni, da mora biti prioriteta občine najprej sprejetje prostorskega načrta, ki bo vključeval poslovno-gospodarske cone, s čimer bodo v Celje lahko privabili nova podjetja, kar bo blagodejno vplivalo na celjsko gospodarstvo in posredno pomagalo k realizaciji tudi takšnih projektov, kot je viseči most. Izrazil je sicer pomisleke, da se most lahko začel graditi že leta 2022. Po njegovem bo za investicijo treba tudi nujno pridobiti zunanja sredstva, saj v proračunu, vsaj nekaj naslednjih let, teh sredstev še ne bo.

Celoten projekt visečega mostu v proračun ni vključen saj se še ne ve, kaj bo vir financiranja

Janko Požežnik je v zagovor postavki za sredstva namenjena pripravi projektne dokumentacije in projektu visečega mostu povedal, da nikjer ne piše, niti to ni bilo nikoli rečeno, da bo most zgrajen iz proračunskih sredstev. “Če želimo pridobiti sredstva od koderkoli, bodisi evropska ali javno-zasebnega partnerstva, moramo imeti projekt vsaj pripravljen in z naročanjem projektne dokumentacije se počne ravno to. Torej, da se bo nekoč lahko zgradilo viseči most, ki ne bi bremenil občinskega proračuna in bi bil zgrajen iz drugih sredstev,” je povedal Požežnik, ki glede tega projekta ostaja velik optimist.

Medklic je prišel tudi s strani vodje seje, podžupanje Brede Arnšek,  ki je dejala, da viseči most v Celju bo, “Prej se sprijaznite, lažje bo za vas,” je dejala mestnim svetnikom, ki nasprotujejo temu projektu.

Svojo obrazložitev na pomisleke so dodale tudi strokovne službe MO Celje. Dejali so, da je bil projekt visečega mostu v preteklih letih že predstavljen, obravnavan in v Mestnem svetu pozitivno sprejet, saj da gre za eno največjih turističnih pridobitev mesta, ki bo magnet za turiste z vsega sveta. Poudarili so, da so sredstva za projektno dokumentacijo vključevali tudi že v proračun 2019, a takrat do realizacije še ni prišlo. Tudi glede virov financiranja naj bi bile zaenkrat odprte še vse možnosti, kar pa se tiče izdelave NRP-ja, pa se ta za vse projekte izdeluje šele, ko gre projekt v realizacijo, so povedali. Kljub temu naj bi strokovna služba v drugem branju v NRP za obdobje 2020-2023 vseeno dodala tudi projekt visečega mostu, kateri verjamejo se bo začel graditi leta 2022.

B.S.