SB Celje lansko poslovno leto sklenila s skoraj 3 milijoni dobička. Odpovedanih skoraj 6 tisoč zdravstvenih storitev

09. 03. 2021 07:18

Splošni bolnišnici Celje je delovanje v letu 2020 v največji meri določala epidemija covid-19. Večino leta je tako odgovarjala na potrebe povečanega števila pacientov z okužbo novega koronavirusa, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje.

Izvajanje programa dela po pogodbi z ZZZS je bilo zato oteženo, dodatno pa so ga zmanjševali še odsotnost zdravstvenega kadra zaradi okužb in odrejenih karanten ter spremenjeni pogoji dela, s katerimi so zmanjševali tveganje za prenos okužbe v bolnišnično okolje.

Spremenjene razmere je finančno podprla interventna zakonodaja COVID19, ki je opredelila cene za obravnavo pacientov s covidom-19 ter za prvi val zagotovila sredstva za financiranje 80 % izpada programa iz proračuna.

V teh pogojih so v SB Celje uspeli realizirati dogovorjeno pogodbeno vrednost z ZZZS v višini 116,7 mio evrov. Skupaj s sredstvi za pokrivanje covid19 dodatkov zaposlenim in sredstvi za pokrivanje dodatnih materialnih stroškov za obvladovanje epidemije ter ostalimi prihodki so v letu 2020 dosegli prihodke v višini okoli 140,8 mio evrov in leto zaključili s pozitivnim rezultatom v višini 2,7 mio evri presežka prihodkov nad odhodki.

V prihodkih in odhodkih znaša delež dodatkov zaposlenim 12 mio evrov in je v celoti krit iz proračuna. Z rezultati poslovanja se je že seznanil Svet zavoda bolnišnice.

Na program dela vplivala epidemija

V času spomladanskega vala epidemije so v celjski bolnišnici skupaj zdravili 54 pacientov s covidom-19, od tega 11 pacientov na intenzivni negi. Zaradi bolezni covid-19 in drugih pridruženih bolezni je umrlo 14 pacientov. Zaradi reorganizacije v COVID bolnišnico ter ostalih ukrepov, povezanih z epidemijo, so ob programu nujne medicinske pomoči v marcu 2020 opravili za okoli 30 % manj programa kot marca 2019, aprila 2020 pa je bil izpad 40 % programa.

Sredi septembra se je celjska bolnišnica ponovno vključila v hospitalno obravnavo pacientov s covidom-19. V naslednjih treh mesecih so v bolnišnici organizirali 4 navadne bolnišnične COVID oddelke in en COVID oddelek za intenzivno terapijo z 22 bolniškimi posteljami ter urgentno dejavnost na dveh ločenih lokacijah za »čiste« paciente in paciente z okužbo ali s sumom na okužbo. Ločene enote za obravnavo pacientov z okužbo so organizirali tudi na Otroškem in Ginekološko-porodniškem oddelku.

Največje število pacientov s covidom-19, hospitaliziranih v enem dnevu, je bilo 141 pacientov na navadnih bolniških posteljah in 23 na intenzivnih bolniških posteljah. Od 17. 9. 2020 do 31. 12. 2020 so tako zdravili 928 pacientov s covidom-19, skupaj v letu 2020 pa 982 pacientov.

Za SB Celje je bil največji izziv zagotavljanje kadra. V drugem valu so se poleg tega morali soočiti še z velikim številom okužb ali karanten zdravstvenih delavcev. V določenem obdobju so imeli tako v celjski bolnišnici dnevno odsotnih od 150 do 170 zdravstvenih delavcev, kar so reševali s prerazporeditvami med oddelki, študenti zdravstvene nege ter reorganizacijo nekaterih oddelkov in delovnih procesov.

Na področjih, na katerih so zmanjšali program rednega dela, so opravljali vse zdravstvene storitve z višjimi stopnjami nujnosti, nenujne storitve pa so omejevali v skladu z odredbo. S spremenjeno organizacijo dela so v še močnejšem jesenskem valu v akutnem delu obravnav zabeležili manjši izpad kot v prvem valu in skupaj letno realizirali približno 80 % zastavljenega programa. Tudi na ambulantnem področju je povprečna letna realizacija dosegla okoli 80 % planiranega programa, pri čemer so bili nekateri programi realizirani skoraj v celoti. Število operativnih posegov so zmanjšali približno za polovico. Diagnostične storitve so lani izvajali skoraj v celoti po programu. Tudi Urgentni center Celje je v celoti dosegel zastavljeni program.

2,7 mio evrov presežka prihodkov nad odhodki

Z opravljenim rednim delom in COVID obravnavami so v bolnišnici uspeli realizirati dogovorjeno pogodbeno vrednost za leto 2020. Skupaj s sredstvi za financiranje covid-19 bolnikov in 80 % izpada programa iz proračuna so realizirali 116,9 mio evrov prihodkov. Dodatnih 12 mio evrov so prinesli vsi zakonsko določeni dodatki povezani z epidemijo in z neposrednim delom s covid-19 bolniki, 1,7 mio evrov pa so prejeli povračil za pokritje stroškov brisov.

Na plačilo programov v letu 2020 je torej poleg dogovorjene pogodbe z ZZZS in obračunskih meril, vplivala tudi interventna zakonodaja COVID19. Z Aneksom 1 k SD 2020 so bile določene cene za COVID19 bolnike (3 skupine bolnikov glede na diagnoze) – te so se uporabile tako za financiranje COVID19 bolnikov iz proračuna kakor tudi iz sredstev ZZZS. Skupna vrednost zdravljena COVID19 bolnikov, tako iz proračunskih sredstev kakor iz sredstev ZZZS-je in sredstev prostovoljnega zavarovanja je bila v celotnem letu 2020 v višini 16.140.464,49 EUR.

Spremenjeni pogoji dela so se izrazili tudi na stroškovni ravni. Poleg višjih stroškov dela so močno zrasli stroški nekaterih drugih storitev, katerih obseg je neposredno povezan z delovanjem bolnišnice v pogojih epidemije. Tako so tudi do 100 % povečali stroški varovanja, čiščenja, določenih gradbenih predelav, tudi do 5-krat je bila višja poraba osebne varovalne opreme.

Z realizacijo celotne pogodbene vrednosti skupaj s pridobljenimi sredstvi za pokrivanje COVID19 dodatkov zaposlenim v višini 12 mio evrov in sredstvi za pokrivanje dodatnih  materialnih stroškov za obvladovanje epidemije ter ostalimi prihodki je celjska bolnišnica v letu 2020 dosegla vrednost celotnih prihodkov v višini 140.810.946 EUR, s čimer so pokrili vse stroške ter na koncu poslovnega leta tudi izkazali presežek prihodkov nad odhodki v višini 2.663.364 EUR.

Investicije večinoma potekale po zastavljenem planu

V investicijskem delu je bilo poleg številnih dodatnih preurejanj prostorov v zvezi z epidemijo, v danih razmerah po planu uresničevali večino investicij. V starem delu bolnišnice (Gizeli) so zaradi spremembe načrta v povezavi z epidemijo deloma uredili bivši oddelek otroške kirurgije v negovalni oddelek in oddelek za enodnevni hospital, ki trenutno predstavlja »back up COVID oddelek« za COVID 1 oddelek (Oddelek za infekcijska stanja in vročinske bolezni), kot drugi COVID oddelek, ki ga lahko takoj aktivirajo. Epidemija je prinesla nove dodatne potrebe za bolnike s covidom-19, za kar so lani v SB Celje izvedli ali začeli dodatne postopke. Za te je bilo celjski bolnišnici dodeljenih dodatnih 2,8 mio evrov EU sredstev, ki jih mora izkoristiti do konca leta.

Uspešno se nadaljuje tudi projekta Etape 1 nadomestne novogradnje, več tukaj. Po načrtu poteka tudi projekt energetske sanacije t.i. rumene stavbe.

V teku so še projekt obnove centralne sterilizacije in sterilizatorja v centralnem operacijskem bloku. V realizaciji planov medicinske in nemedicinske opreme je celjska bolnišnica v letu 2020 izvedla bistveno večje število postopkov nabav opreme in storitev s čimer so omogočili izboljšanje pogojev za kakovostno obravnavo bolnikov in delo zaposlenih ter vsaj deloma izboljšali stanje medicinske opreme, ki je že nekaj časa podhranjena.

Čakalne dobe so se ponovno podaljšale, izpadlo skoraj 6 tisoč zdravstvenih storitev

V letu 2020 se je skupno število čakajočih na zdravstvene storitve v celjski bolnišnici povečalo za 4.385 oz. za 6,7 % in je na zadnji dan leta 2020 znašalo 69.113 pacientov. Od tega jih je največ v skupini kontrolni pregledi 36.093 (52 %), sledijo diagnostika 15.358 (22 %), prvi pregledi 10. 702 (15 %) in operacije 6.960 (10 % vseh čakajočih).

V absolutni vrednosti se je najbolj povečalo število čakajočih za kontrolni pregled, in sicer za 6.768 (+23 %), sledi diagnostika za 1.394 (+10 %), znižalo pa se je število čakajočih za prvi pregled, in sicer za 3.275 (-23 %) in operacije za 502 (-7 %). Povečanje so v celjski bolnišnici zabeležili za vse stopnje nujnosti, najbolj izrazito pa je bilo pri stopnji nujnosti redno, manjše kot pretekla leta pa je bilo naraščanje števila čakajočih pri obeh ostalih stopnjah nujnosti.

V SB Celje ocenjujejo, da je zmanjšanje števila čakajočih na prvi pregled predvsem posledica manjšega števila napotovanj s primarnega nivoja oz. povečanja deleža nujnih napotitev. Poslabšanje stanja pri kontrolnih pregledih pa je posledica zmanjšanega obsega dela zaradi izvajanja ukrepov za obvladovanje epidemije.

V letu 2020 se je zvišalo tudi število pacientov, kjer je presežena dopustna čakalna doba in sicer za 4.212 pacientov (+47 %), skupaj pa konec leta 2020 13.237 pacientov (19 % vseh čakajočih, leta 2019 pa 14 %). Največ teh je v skupini diagnostika 5.867 (44 % vseh presegajočih), sledijo prvi pregledi 4.732 (36 %) in operacije 2.638 (20 % vseh presegajočih – tu je bilo povečanje največje).

Rezultati so posledica izvajanja ukrepov za omejitev epidemije in neposrednega vpliva na obsege programov. Tako je prišlo do pomembnega poslabšanja stanja predvsem na področju obvladovanja najdaljših dopustnih čakalnih dob. Večina aktivnosti s katerimi so v preteklih letih izboljšali stanje se namreč ni izvajala oz. se je izvajala v omejenem obsegu.

Čakalne dobe posameznih skupin zdravstvenih storitev so se podaljšale pri vseh skupinah in vseh spremljanih stopnjah nujnosti

V skupini prvih pregledov je podaljšanje največje pri plastično kirurških, kardioloških, gastroenteroloških, endokrinoloških, hematoloških, okulističnih za otroke in fizioterapevtskih obravnavah. Skrajšanje pa je največje pri alergoloških, kardioloških in dermatoloških pregledih otrok in nefroloških pregledih odraslih.

V skupini diagnostike je podaljšanje največje na programih transezofagealnega ultrazvoka srca, UZ radioloških preiskav, MRI skeleta in abdomna in denzitomeriji. Skrajšanje je največje na CT preiskavah in RTG skeleta.

Pri operacijah so se čakalne dobe najbolj podaljšale na večini programov ortopedije in na programu ORL operacije ušesa. Skrajšale pa so se pri operacijah otrok in maksilofacialne kirurgije.

V času epidemije je bilo odpovedanih skupaj 5.755 zdravstvenih storitev, od tega 4.990 s strani izvajalca (87 %) in 765 s strani pacientov (13 %). 60 % vseh odpovedi je s stopnjo nujnosti redno, sledi hitro (31 %) in zelo hitro (9 %). Pri slednjih izstopa visok delež odpovedi s strani pacientov (28 %), kar je glede na izdano napotitev nenavadno. Zaradi dejstva, da še vedno ne izvajajo vseh zdravstvenih storitev ni možno določiti terminov za izvajanje le-teh. Takoj ko bodo pogoji dopuščali, bodo to storili v večjem obsegu.

D.G., B.S.

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
159 queries in 0,961 seconds.