Telefonske govorilnice izginjajo: Koliko jih je v Celju in koliko jih sploh še uporabljamo?

19. 10. 2017 19:57

Po dobrem stoletju življenje telefonske govorilnice usiha. Nekoč je služila kot nepogrešljiva urbana oprema, zadnja leta pa jo komajda še kje opazimo, kaj šele uporabljamo. Preverili smo, koliko jih je še v Celju, kako pogosta je njihova uporaba in kaj se jim obeta v prihodnosti.

Sistem javnih telefonskih govorilnic spada med univerzalne storitve javne govorne telefonije, njihovo zagotavljanje pa je opredeljeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah. Po določilu Agencije za telekomunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) zanje skrbi Telekom Slovenije.

Iz njih je namreč možno opraviti brezplačen klic v sili, tako pa so zakonsko »izpolnjene razumne potrebe končnih uporabnikov glede geografske pokritosti ter števila javnih telefonskih govorilnic ali drugih dostopovnih točk za javno govorno telefonijo,« nam je pojasnila Urška Vidrih Dajič iz Telekoma.

Opisi številk so zapisani slovenščini, angleščini, italijanščini in madžarščini.
Opisi številk za klice v sili so zapisani v slovenščini, angleščini, italijanščini in madžarščini.

KDAJ STE NAZADNJE KLICALI IZ TELEFONSKE GOVORILNICE?

Napis, ki ga ima vsaka telefonska govorilnica.

V 90-ih letih se je postavljanje telefonskih govorilnic začelo občutno manjšati. Največji krivec tega je bliskovit razvoj mobilne telefonije, saj danes prej kot govorilnico najdemo na ulici osebo, ki nam bo posodila mobilni telefon. Tudi EU se nagiba k izključitvi te storitve iz univerzalnih storitev, saj vse kaže, da državljanom ni več potrebna.

Še leta 2010 je bilo v Sloveniji skoraj 3.000 javnih telefonskih govorilnic, sedaj pa se je ta številka zmanjšala za približno dve tretjini. Analiza prometa od aprila do decembra 2013 kaže, da 13 % (336) javnih telefonskih govorilnic ne ustvari nobenega prometa, v istem obdobju pa je bilo v 264 govorilnicah do zgolj 0,5 € skupnega prometa na govorilnico.

Največkrat so uporabljene govorilnice v javnih zavodih, kot so mladinski domovi, psihiatrične ustanove, zavodi za prestajanje kazni, bolnicah in železniških postajah, najmanjkrat pa tiste v vaseh in zaselkih. Glede na potrebe in želje uporabnikov se še kje postavijo nove govorilnice. Stare govorilnice so shranjene v Telekomovem skladišču, uničene pa reciklirajo.

TELEFONSKE GOVORILNICE V CELJU

Celje je dobilo prvi telefon davnega leta 1902. Še pred dvema letoma je na območju Celja delovalo okoli 300 telefonskih govorilnic, danes pa samo še 49.

Nekatere govorilnice na celjskih ulicah (z leve proti desni): Brodarjeva, Kocbekova, Drapšinova in Trubarjeva.

Obiskali smo nekaj lokacij, kjer so (bile) nameščene telefonske govorilnice in ugotovili, da je njihova uporaba skoraj ničelna. V domu upokojencev Dom ob Savinji Celje je nimajo več, so pa nam povedali, da so jih redko uporabljali upokojenci, največkrat za klicanje taksijev. Na informacijah Splošne bolnišnice Celje smo izvedeli, da imajo vsaj 4 telefonske govorilnice.

V času našega obiska, ki je trajal slabe pol ure, jih ni nihče uporabil. Zaposleni so nam zaupali, da jih sami sploh ne uporabljajo, če že, potem starejši pacienti. A tudi to je zelo redko, kajti ti raje pridejo do okenca, kjer zaposleni opravijo klic namesto njih. Nič drugače ni na enem izmed oddelkov v višjem nadstropju, kamor je tudi, sicer v manj opaznem kotu, postavljena telefonska govorilnica. Prodajalka v trafiki pri bolnici nam je le še potrdila, da po uporabi govorilnic ni povpraševanja.

Glede uporabe govorilnic smo se pozanimali še na glavni pošti ter železniški in avtobusni postaji. Vse imajo po dve govorilnici, ki pa se tudi poredko uporabljajo. Uslužbenka na avtobusni postaji je komentirala, da bi bila lokacija bolj obiskana, če bi bil namesto govorilnice nameščen bankomat.

Telefonske govorilnice v celjski bolnišnici.

Kljub slabim napovedim pa se govorilnice na določenih lokacijah do neke mere še uporabljajo. »V septembru smo zabeležili največ prometa v javni telefonski govorilnici na lokaciji Market Lava na Iršičevi ulici in v govorilnicah, ki so nameščene v Celjskih zaporih. Veliko govorilnic pa praktično nima prometa,« je dejala Urška Vidrih Dajič.

In res je v zaporih drugačna situacija. Ksenja Lampe iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij nam je povedala: »V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje so trenutno v uporabi 4 telefonske govorilnice. Priporniki jih na lastne stroške vsakodnevno uporabljajo za telefonske stike z osebami zunaj zavoda. V kratkem bo prišlo do spremembe v uporabi tehnologije, saj bodo klasične govorilnice, ki so v uporabi sedaj in omogočajo klice preko kartic z impulzi, zamenjane s predplačniško telefonijo

Na vprašanje, katere telefonske govorilnice v Celju bodo naslednje ukinjene, so nam iz Telekoma odgovorili, da tega žal ne morejo vnaprej povedati.

kolaz-javno
Z leve proti desni: notranja in zunanja govorilnica na avtobusni postaji, 2 govorilnici in telefon na glavni pošti in 2 govorilnici na železniški postaji.

STARA GOVORILNICA – NOVA UPORABA?

V nekaterih državah so telefonske govorilnice oživljali tako, da so jih spremenili v brezžične točke za internet, polnilna mesta za električne avtomobile ali pa vanje postavili bankomat. V Sloveniji smo z njimi spodbujali branje z izposojo knjig, ki so bile nameščene nad telefonom. Urška Vidrih Dajič je pojasnila: »Lokacij telefonskih govorilnic ne nadomeščamo z drugimi storitvami. Pred leti smo v posameznih telefonskih govorilnicah postavili Teletočke, ki so uporabnikom omogočale dostop do interneta ter različnih informacij, vsebin in storitev, vendar večjega interesa med uporabniki, kljub takrat tehnološko naprednim storitvam, ni bilo

Žalostno je dejstvo, da so telefonske govorilnice že od nekdaj močno podvržene vandalizmu, zlasti tiste, ki so blizu športnih objektov in v zloglasnih mestnih četrtih. Govorilnice v današnjem času že tako ali tako ne pokrivajo stroškov vzdrževanja, Boris Ziherl iz Telekoma pa je za Dnevnik povedal: »Pred leti so bile javne telefonske govorilnice za nas še večji strošek, ker so jih konstantno uničevali

POSTOPEK UKINJANJA

AKOS pojasnjuje, da želijo omogočiti postopen prehod na druge načine telefonskih storitev. Njihova zadnja raziskava leta 2014 je pokazala, da naj javne telefonske govorilnice še sodijo med univerzalne storitve. Trenutna odločba določa, da bodo obstoječe govorilnice na voljo še 5 let, torej do 2. decembra 2019. Agencija bo pred iztekom te odločbe izvedla novo raziskavo, na podlagi katere se bo naprej odločalo o usodi telefonskih govorilnic.

V odločbi je predpisano, da mora biti zagotovljena vsaj ena telefonska govorilnica glede na število prebivalcev v posameznem letu, to število pa se z vsakim letom povečuje. Telekom mora vsaj 90 dni pred načrtovano ukinitvijo posamezne govorilnice o tem obvestiti tamkajšnje prebivalce. Ne sme pa jih odstraniti, če na isti lokaciji ni komercialno omogočenega dostopa do javnega mobilnega telefonskega omrežja, preko katerega je mogoče dostopati do storitev javne govorne telefonije. Prav tako mora zagotavljati storitev po dostopnih cenah, enakih na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

Še ne tako daleč nazaj »smo imeli analogne telefone in tako imenovane dvojčke (ko je sosed govoril, ti nisi mogel). Na pošti si za telefonski pogovor čakal v vrsti in čakajoči so te grdo gledali, če si se predolgo pogovarjal. Včasih so celo tolkli po vratih kabine. Lahko pa si imel žeton ali kartico in šel telefonirat v katero izmed številnih govorilnic« (Ivanc, 2014).

tekst in foto: T. Ž.
neprilagojeni-polsi-klik

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
195 queries in 0,647 seconds.