Čeprav smo globoko v volilni kampanji, praviloma “popularna” tema ilegalnih migracij tokrat ni v ospredju debat in strankarskih sporočil. Za to obstaja pomemben razlog.
V Sloveniji je bilo v letu 2025 obravnavanih 28.200 ilegalnih prehodov državne meje, kar je precej manj kot leto poprej, ko je bilo teh 46.217. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Egipta in Bangladeša.
Območje Policijske uprave Celje ni med bolj obremenjenimi z ilegalnimi migracijami v Sloveniji. Tudi pri nas pa je število prestreženih nezakonitih prestopnikov meje padlo.
V Slovenijo seveda glavnina ilegalnih migrantov vstopa preko državne meje s Hrvaško.
Policijska uprava Celje pokriva pokriva približno 75 km te meje, kar je približno 11 % celotne slovensko-hrvaške kopenske meje. Največ, 180 km, jo pokriva PU Novo Mesto, in ravno novomeški policisti prestrežejo daleč največ ilegalnih vstopov v državo.
Lani so jih tako prestregli dobrih 20 tisoč, kar je skoraj dvakrat manj kot leto poprej, ko jih je bilo zabeleženih skoraj 39 tisoč.
Od osmih policijskih uprav je celjska po številu prestreženih ilegalnih migracij na sedmem mestu. Celjski policisti so jih lani na meji kozjansko-obsoteljskih občin, pa tudi v notranjosti regije, 438, kar je tretjina manj kot predlani, ko jih je bilo zasačenih 666.
25.519 prejetih je tudi izrazilo namero za podajo prošnjo za mednarodno zaščito, kar jih prestavi v center za tujce, katerega kasneje velika večina zapusti in se odpravi naprej proti zahodnim državam.
EU je pred kakšnim mesecem zaostrila pravila na področju nezakonitih migracij – s seznamom varnih držav izvora, zaostrovanjem podeljevanja azila in možnostjo, da neupravičencev do azila ne napotijo v njihovo domovino, ampak v tako imenovane varne tretje države.
Na seznam varnih držav izvora so bile uvrščene Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Kosovo, Indija, Maroko in Tunizija. Slednje pomeni, da državljani, ki so po prihodih na 2. in 3. mestu – Bangladešani in Egipčani, ne pri nas ne v EU ne morejo računati na podelitev azila.
