Pred vrati so lokalne volitve, na katerih lahko za župane, občinske in mestne svete kandidirajo ljudje različnih narodnosti, če seveda le imajo slovensko državljanstvo. Med njimi je tudi predsednica Zveze društev Albancev v Sloveniji, Flurina Ametaj, ki je kandidatka za celjski mestni svet na listi Gibanja Svoboda.
Njena kandidatura, s fotografijo in številko liste, pa se širi tudi prek kosovskih medijev in Facebookovih strani v albanščini. Lokalni kosovski mediji jo predstavljajo občinstvu, v isti sapi s pozivi k volilni udeležbi.
Na lokalnih volitvah lahko za stranko, za katero kandidira, glasuje kdorkoli, prav za Flurino Ametaj pa oddajo preferenčni glas. A po novem lahko glasujejo le državljani Slovenije, ne pa tudi tuji prebivalci iz tretjih držav (kamor sodi tudi Kosovo), ki imajo zgolj stalno prebivališče v Celju.
Za sedeže v celjskem mestnem svetu se glasovi zbirajo tudi v albanščini. Ob fotografiji kandidatke Gibanja Svoboda Flurine Ametaj, strankarski grafiki in številki liste se na Facebooku pojavljajo nagovori, ki k lokalnim volitvam vabijo tudi albanske rojake. Povezovanje prepoznavnega obraza, skupnega jezika in pripadnosti skupnosti ima očiten političen potencial: doseči ljudi, ki jih običajna strankarska kampanja morda ne bi pripeljala do volišča.
Suhareka Express, lokalni kosovski spletni novičarski portal, je 24. oktobra Ametajevo predstavil kot aktivistko in kandidatko za celjski mestni svet. Njeno kandidaturo umešča v politično zastopanost albanske skupnosti v Sloveniji ter poudarja njeno delo pri vključevanju priseljencev in podpori ženskam ter otrokom.
Na Facebooku je kandidaturo predstavil tudi drugi kosovski spletni medij HisariOnline. Njegova objava k sodelovanju na volitvah vabi vse upravičence v Celju, posebej pa omeni albanske rojake. Ametajeva se je pod objavo zahvalila za podporo.
Podobno facebook stran Prizren, Albania ob predstavitvi kandidatke in volilnih številk vabi k udeležbi ljudi z volilno pravico v Celju.
Primerjave iz Ljubljane in Nove Gorice
A Celje ni edini primer.
Albansko govoreči mediji spremljajo tudi Ganimet Shala, ljubljansko mestno svetnico SD. Portal Urgjent je ob njeni ponovni kandidaturi poudaril kosovsko poreklo in dosedanje delovanje. Takšna predstavitev kaže zanimanje za politično zastopanost skupnosti; sama še ne dokazuje organiziranega usmerjanja njenih glasov.
Zgodovinski primer prihaja tudi z nasprotne strani, iz stranke SDS. Egzon Shabani je leta 2022 kandidiral za svetnika v novogoriškem mestnem svetu. Portal Syri je takrat poročal, da je kandidaturo povezoval s pobudo Albancev v svojem okolju in željo zastopati njihove interese. Nagovarjanje skupnosti torej ni pojav, vezan samo na eno stranko.
Savinjska z največ tistimi, ki so imeli prvo prebivališče na Kosovem
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je na začetku leta 2021 v Savinjski regiji živelo 4.742 prebivalcev, katerih prvo prebivališče je bilo na Kosovu – največ med vsemi slovenskimi statističnimi regijami. Sledili sta Gorenjska s 4.112 in Osrednjeslovenska s 4.061 prebivalci. V Sloveniji je bilo skupaj 23.691 prebivalcev s prvim prebivališčem na Kosovu, od tega približno petina v Savinjski.
Število tujih prebivalcev slovenskih občin, tudi celjske, pa je močno naraslo predvsem v zadnjih letih: v Mestni občini Celje je denimo delež tujih prebivalcev v zadnjih petnajstih letih potrojil in že presega 16 % občanov.
Graf prikazuje geografsko razporeditev prebivalcev s prvim prebivališčem na Kosovu, ne njihovega sedanjega državljanstva, narodnosti ali volilne pravice. Številke pomagajo razumeti priseljensko ozadje regij.
Državljanov Kosova v Sloveniji, ki bi po starem zakonu imeli volilno pravico na lokalnih volitvah, čez 26 tisoč
Po zadnjih pregledanih podatkih notranjega ministrstva je bilo 30. septembra 2026 za državljane Kosova v Sloveniji veljavnih 26.747 dovoljenj za stalno in 12.828 dovoljenj za začasno prebivanje, za državljane Albanije pa 179 stalnih in 452 začasnih dovoljenj.
Skupaj to pomeni 40.206 veljavnih dovoljenj – številko, ob kateri si lahko bralec ustvari predstavo o obsegu teh skupnosti in potencialnem dosegu nagovorov v njihovem jeziku.
Tokrat bodo lahko volili le državljani Republike Slovenije
Pred spremembo Zakona o lokalnih volitvah bi vsi ti imeli pravico voliti župana in mestne svetnike Celja in drugih slovenskih občin. A vladajoča koalicija je določila, da zgolj stalno prebivališče za tujce iz tretjih držav ni več dovolj, temveč je za volilno pravico tudi na lokalnih volitvah zahtevano slovensko državljanstvo. Novelo zakona je sicer leva opozicija poslala v ustavno presojo, a Ustavno sodišče ni zadržalo njegovega izvajanja, medtem ko opravlja presojo.
To pomeni, da pozivi s Kosovega k volilni udeležbi v Celju tokrat veljajo le za sonarodnjake z že pridobljenim slovenskim državljanstvom, ne pa tudi za tuje prebivalce s stalnim prebivališčem v MO Celje, ki tega nimajo.
Če bo ustavno sodišče presodilo, da je bila volilna pravica tujcem iz tretjih držav, ki imajo stalno prebivališče pri nas, vzeta protiustavno, bodo pravico voliti na lokalnih volitvah dobili nazaj, ne glede, da so ljudje na posvetovalnem referendumu večinsko glasovali proti temu. Uzakonjena je bila v času vlade Janeza Drnovška leta 2002.
