Z današnjim odprtjem novega mostu čez Savinjo na Polulah je Celje tudi uradno zaključilo enega največjih sklopov protipoplavnih ureditev v zadnjih letih. Na petih vodotokih so v dobrih dveh letih izvedli obsežne ukrepe, ki pomembno zmanjšujejo poplavno ogroženost mesta in povečujejo varnost prebivalcev.
Po besedah predstavnikov Direkcije RS za vode je Celje eden redkih primerov v Sloveniji, kjer so bili izvedeni praktično vsi načrtovani projekti iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Slovenija je bila namreč v preteklih letih zelo neuspešna pri črpanju evropskih sredstev za poplave – od 54 prijavljenih projektov v Načrt za okrevanje in odpornost jih je izpeljala le 18, od tega 5 v sklopu celjske protipoplavne zaščite. S tem je izgubila veliko evropskih sredstev, namenjenih poplavni varnosti.
Pri pripravi in izvedbi petih projektov so tesno sodelovali država in Mestna občina Celje, kar je bilo izpostavljeno kot primer dobre prakse sodelovanja med državno in lokalno ravnjo. Gre za zaključni sklop ukrepov, ki je obsegal posege na Savinji, Koprivnici, Voglajni, Ložnici in njihovih pritokih ter skupaj predstavlja največji paket protipoplavnih naložb v Celju in Sloveniji v zadnjih letih.
Največja naložba je bil prav novi 113 metrov dolg most na Polulah, z ureditvijo okolice vredna približno 17 milijona evrov. Stari most je ob večjih poplavah predstavljal ozko grlo, saj so njegovi stebri ovirali pretok Savinje. Novi most je zasnovan brez podpor v strugi, s precej večjo pretočnostjo in dodatnimi zaščitnimi elementi ob cesti proti Laškemu, ki upoštevajo nove hidrološke izračune in vplive podnebnih sprememb.
- razširitev struge Savinje v dolžini približno 500 metrov,
- ureditev inundacijskega prostora pod mostom približno 20 metrov na vsaki strani,
- poglobitev brežin,
- ureditev izlivnega dela Polulskega potoka,
- nadvišanje protipoplavnega zidu,
- prestavitev lokalne ceste stran od vodotoka.
Hkrati je bilo zgrajeno tudi novo krožišče, ki se navezuje na most in pripadajoča rekonstrukcija dela državne ceste Celje–Laško.
Ministrica Polona Rifelj in župan Matija Kovač pogledujeta proti vzhodni obvoznici Celja
Ministrica za okolje in prostor, Savinjčanka Polona Rifelj, je poudarila, da novi most ni zgolj prometni objekt, ampak pomemben protipoplavni ukrep. Ker je zgrajen brez podpornih stebrov v strugi Savinje, omogoča boljši pretok visokih voda, obenem pa je že pripravljen na prihodnjo navezavo na vzhodno obvoznico Celja. »Današnje odprtje mora biti spodbuda za nadaljevanje tega projekta,« je dejala.
Celjski župan Matija Kovač pa je izpostavil, da zaključeni projekti pomenijo pomemben korak k večji poplavni varnosti mesta, pri čemer je pohvalil uspešno sodelovanje države in občine. Ob tem je opozoril, da delo še ni končano: »Skupaj z Direkcijo za vode pripravljamo nove projekte, med ključnimi izzivi pa ostaja tudi čimprejšnja izvedba vzhodne obvoznice.«
V. d. direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer je na novinarski konferenci pred odprtjem mostu poudaril, da je bilo v okviru državnega programa po Sloveniji sicer izvedenih precej manj projektov od prvotno načrtovanih. Od predvidenih 54 projektov jih je bilo dokončanih 18, pri čemer jih je kar pet v Celju, zato je bilo mesto izpostavljeno kot eno najuspešnejših območij izvajanja.
Zdaj je na vrsti Laško
Ob tem so predstavniki države napovedali nadaljevanje vlaganj v Savinjsko dolino. Za Laško je bila potrjena priprava nadaljnjih protipoplavnih ureditev, ki naj bi bile financirane iz kohezijskih sredstev in zaključene predvidoma do leta 2028.
Hkrati nadaljujejo pripravo državnih prostorskih načrtov za zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini, ki jih označujejo kot ključni pogoj za dolgoročno zmanjšanje poplavne ogroženosti Celja, Laškega in širše Savinjske doline.
