Za cepljenje v Celju zainteresiranih 890 šolnikov. Drugod na Celjskem različen odziv


Ta teden so se začele aktivnosti za množičnega cepljenja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Medtem, ko je veliko zavodov po Sloveniji cepljenje že izvedlo, se bo to za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Celju izvedlo v soboto.

Pristojni zagotavljajo, da je/bo za cepljenje šolnikov na zalogi dovolj cepiva. Po kriterijih za cepljenje bodo najprej cepili starejše od 50 let, ki delajo neposredno z otroki, učenci oz. dijaki, kasneje pa tudi mlajše učitelje.

Po besedah koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina gre sklepati, da je interes šolnikov na nacionalni ravni manjši od pričakovanj, čeprav pa je po informacijah iz nekaterih zavodov odziv zelo dober.

Na Celje.info smo preverili, kakšen je odziv šolnikov na Celjskem.

Kakšno je razpoloženje med šolniki na Celjskem

Na srednjih in osnovnih šolah v Celju, s katerih so nam želeli posredovati podatke, se je za cepljenje zaenkrat prijavilo okoli 60 % zaposlenih. Na širšem Celjskem pa skupno okoli 54 %. Podatke po nekaterih posameznih zavodih najdete spodaj.

Sicer pa je kolegij celjskih ravnateljev sklenil, da podatkov o tem, koliko zaposlenih po posameznih zavodih se je odločil za cepljenje, ne bodo dajali. Na voljo bo le skupno število prijav, ki jih zbira ZD Celje. Kot je pojasnil vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol Jože Berk, so ravnatelji zavzeli enotno stališče, da je navajanje podatkov po posameznih šolah nepotrebno. Meni namreč, da bi lahko to pomenilo pritisk na zaposlene in tudi napačne interpretacije podatkov, saj da je ponekod covid-19 prebolelo že veliko zaposlenih, ki zato trenutno še niso upravičeni do cepljenja in se iz tega razloga ne bodo prijavili za cepljenje. “Cepljenje je osebna in prostovoljna odločitev vsakega posameznika. Pomembno se nam zdi, da se vsi zaposleni redno tedensko testirajo in to je obvezno,” je še povedal Berk.

So nam pa iz v ZD Celje sporočili, da se je do petka popoldne za sobotno cepljenje prijavlilo skupaj 890 zaposlenih v šolstvu in vzgoji v Celju, kar je nekoliko manj, kot se jih je konec januarja odločilo za prvo množično testiranje pred vrnitvijo v šole in vrtce (testiralo se je okoli 940 zaposlenih v šolah in vrtcih). Koliko jih bo na koncu na cepljenje tudi prišlo bo znano tekom jutrišnjega dne, ko bo ZD Celje izvedel cepljenje.

NAKNADNO: Kakšen je bil dejanski odziv celjskih šolnikov? Več v novici TUKAJ

Bodo zadnji zapleti s cepivom AstraZeneca vplivali na dejanski odziv na cepljenje?

Na odziv tudi celjskih šolnikov bi utegnili vplivati tudi zadnji zapleti s cepivom AstraZeneca, s katerimi cepijo šolnike. Kot je znano, so namreč danes odpovedali pouk na eni izmed velenjskih šol, potem ko so se pri 26 zaposlenih pojavili nezaželeni stranski učinki v obliki hudega glavobola in povišane telesne temperature, kar so sicer običajne reakcije, ki so opisane v protokolu pri uporabi cepiva AstraZeneca in praviloma izzvenijo po nekaj dneh. Direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma je sicer dejal, da nihče izmed velenjskih učiteljev ni poiskal pomoči v dežurni ambulanti. Tudi sicer je poudaril, da so s tem cepivom cepili že okoli 5500 občanov, med njimi tudi kronične bolnike, a so se doslej v zelo redki primerih pojavili nezaželjeni stranski učinki.

Naj pa bi dogodek že vplival na cepljenje med šolniki, saj naj bi zapleti že rezultirali v veliko odpovedih, kar pa zagotovo ni dobro za nadaljnji razvoj epidemije, saj jo lahko ustavimo le s cepljenjem. V Velenju je bilo sicer cepljenih okoli 650 šolnikov, reakcije, ki so sicer običajno pričakovane po cepljenju, pa so se v večji meri pojavile samo na tej šoli.

Zaradi zapletov se je danes sestala tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju, ki je po preučitvi primera odločila, da zdaj ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerim koli cepivom proti covidu-19. Trenutna opazovanja tudi kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov oz. v res izjemno redkih primerih. O morebitni povezavi čemer so minule dni poročali iz nekaterih drugih evrospkih držav.

Začasna ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v nekaterih državah

V zadnjih dneh so v nekaj državah EU-ja iz previdnostnih razlogov začasno ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece, potem ko so se pri nekaterih osebah po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Uporabo sporne serije, po kateri je umrla bolnica v Avstriji, pa so prepovedali tudi v Luksemburgu, Latviji, Litvi, Estoniji in Italiji. Po zagotovilih pristojnih te serije v Sloveniji ni. Evropska agencija za zdravila (EMA) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je tudi sporočila, da so do 10. marca potrdili 30 primerov krvnega strdka pri skoraj 5 milijonih ljudi, cepljenih s cepivom AstraZenece v evropskem gospodarskem prostoru.

EMA še poudarja, da tveganje za nastanek krvnega strdka pri cepljenih ni večje kot v splošni populaciji. Tudi posvetovalna skupina NIJZ-ja pojasnjuje, da je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti. Pričakovana mesečna pojavnost pri starejših od 80 let je 1097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji pa je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Težave zaradi krvnih strdkov se sicer pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covida-19.

V Sloveniji za zdaj nismo zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece.

Podatki o interesu za cepljenje oz. že cepljenih šolnikih na nekaterih šolah in vrtcih na Celjskem
Nekatere šole navajajo samo interes oz. število cepljenih zaposlenih, ki so upravičeni do cepljenja. Do tega pa zaenkrat niso upravičeni tisti, ki so bolezen že preboleli. Nižji odstotek izkazanega interesa je lahko tako tudi posledica tega, da je na določeni šoli velik del zaposlenih covid-19 že prebolel. Del zaposlenih se tudi ni cepil bodisi zaradi akutnih bodisi zaradi kroničnih zdravstvenih stanj.

Srednje šole:

I. gimnazija v Celju

Na I. gimnaziji v Celju dela sicer 107 šolnikov, od teh je (zaradi programa umetniške gimnazije, ki ga izvajajo skupaj z GŠ Celje) 27 glasbenikov, ki so na Kajuhu zaposleni le delno in se zato za cepljenje prijavljajo na svojih matičnih šolah.

Na I. gimnaziji v Celju je tako polno zaposlenih 80 oseb. Od teh se jih je za cepljenje prijavilo 56, kar je točno 70 %.

Gimnazija Celje – Center

Na GCC se je za cepljenje zaenkrat odločila dobra polovica zaposlenih

Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje

Na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje se je za cepljenje odločilo 38 učiteljev oz. 48 % vseh učiteljev

Ekonomska šola Celje

Na Ekonomski šoli Celje se bo cepilo 45 strokovnih delavcev oz 68 % vseh. Cepili se bodo tudi skoraj vsi administrativo-tehnični delavci.

ŠC Šentjur

Na ŠC Šentjur se je za cepljenje proti covidu-19 zaenkrat odločila približno tretjina zaposlenih.

ŠC Rogaška Slatina

Na Šolskem centru Rogaška Slatina je četrtina zaposlenih covid-19 že prebolela, zato se trenutno ne bodo cepili, četrtina zaposlenih pa se je za cepljenje že prijavila. Nekateri od njih bodo v tem tednu že cepljeni.

Skoraj polovica ostalih zaposlenih ne izključuje možnosti, da se bodo za cepljenje prijavili kasneje, redki posamezniki pa cepljenju nasprotujejo.

Osnovne šole:

OŠ Ljubečna

Na OŠ Ljubečna se bo cepilo 38 kandidatov za cepljenje od 53 zaposlenih oz. 72 % vseh.

II. OŠ Celje

Na III. OŠ Celje se je za cepljenje trenutno prijavljenih 30 od 59 skupno zaposlenih oz. 51 % vseh. Štirje zaposleni so covid-19 že preboleli in se (še) ne smejo cepiti.

OŠ Štore

Na OŠ Štore se je za cepljenje odločilo 15 od 84 zaposlenih na zavodu oz. 18 % vseh.

OŠ Primoža Trubarja Laško

Na OŠ Primoža Trubarja Laško se je od 127 zaposlenih v petek, ko je bilo organizirano cepljenje, cepilo 29 učiteljev. Že pred tem so se cepili 4 zaposleni, torej je bilo skupaj cepljenih 33 učiteljev oz. okoli 26 % vseh.

Na Primoža Trubarja Laško je sicer bolezen covid-19 prebolelo že 17 učiteljev (nihče se ni okužil v šoli). Tem cepljenje zaenkrat še ne pripada. Na šoli pričakujejo, da se bo v prihodnje za cepljenje odločilo še več njihovih učiteljev.

OŠ Vojnik

Na OŠ Vojnik se je cepilo 12 zaposlenih, kar predstavlja 17,5 % vseh. Podoben delež zaposlenih je okužbo že prebolel.

OŠ Frana Malgaja Šentjur

Na OŠ Frana Malgaja Šentjur se je za cepljenje prijavilo 70 % strokovnih delavcev.

OŠ Dobje

Na OŠ Dobje se je za cepljenje prijavilo 20 od skupno 45 zaposlenih, kar je 44 % vseh.

OŠ Planina pri Sevnici

Na OŠ Planina pri Sevnici se bo cepilo 60 % vseh zaposlenih. Veliko zaposlenih je sicer covid-19 že prebolelo in se trenutno ne bodo cepili. Le redki zaposleni na tej šoli se za cepljenje niso odločili.

OŠ Slivnica pri Celju

Na OŠ Slivnica pri Celju se je trenutno za cepljenje odločilo 17 od 47 zaposlenih oz. 36 % vseh.

I. OŠ Rogaška Slatina

Na JVIZ I.OŠ Rogaška Slatina se je za cepljenje prijavilo 43 % zaposlenih.

OŠ Blaža Kocena Ponikva

Na OŠ Blaža Kocena Ponikva se je za cepljenje odločilo 16 od 32 zaposlenih, katerim je bilo cepljenje ponujeno, torej 50 %. Dva zaposlena sta covid-19 že prebolela.

OŠ Kozje in vrtec

Na OŠ Kozje se je za cepljenje prijavilo okoli 75 % vseh zaposlenih (med njimi niso samo učitelji), v enoti Vrtec Zmajček pa okoli 35 % zaposlenih.

OŠ Podčetrtek

Na OŠ Podčetrtek se je za cepljenje prijavilo 83 % učiteljev. Nekaj zaposlenih pa je covid-19 že prebolelo.

OŠ Rogatec in vrtec

Na VIZ OŠ Rogatec se je za cepljenje prijavilo 13 zaposlenih, kar predstavlja 18 % vseh trenutno zaposlenih v šoli in vrtcu. Naknadno so se odjavili trije zaposleni, tako da se jih je trenutno cepilo 10 oz. okoli 14 %. V Rogatcu so sicer imeli kar precej okužb med zaposlenimi, ti pa do cepljenja niso upravičeni.

I. OŠ Rogaška Slatina

Na I. OŠ Rogaška Slatina se je za cepljenje odločilo 49 % vseh zaposlenih.

B.S.