Ta teden je bil v znamenju izvedbe množičnega cepljenja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Medtem, ko je veliko zavodov po Sloveniji cepljenje izvedlo že med tednom, se je to za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Celju izvedlo danes.
Zaradi zapletov s cepivom AstraZeneca, so se tudi v Celju uresničile napovedi, da bo udeležba na cepljenju manjša od izkazanega interesa.
Strokovnjaki ob tem mirijo, da so zapleti, ki smo jim bili priča pred dnevi v Velenju, običajne reakcije, ki so opisane v protokolu pri uporabi cepiva AstraZeneca.
Na vzgojno-izobraževalnih zavodih v Celju je interes za cepljenje izrazilo 890 oz. okoli 60 % vseh zaposlenih. O tem kakšen je bil interes za cepljenje oz. koliko šolnikov se je že cepilo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah na Celjskem smo pisali tukaj.
Današnjega cepljenja se je na koncu udeležilo okoli 30 % manj od napovedi oz. okoli 600 šolnikov kar je skupno okoli 40 % vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v Celju. Ob tem je vodja programa zdravstvene nege v ZD Celje Doroteje Štruc povedala, da vsakega pred cepljenjem opozorijo glede možnih stranskih učinkov in kako naj postopajo v primeru pojava le teh.
Omeniti velja še, da zaenkrat do cepljenja niso bili upravičeni tisti, ki so covid-19 že preboleli. Če k cepljenim prištejemo še te, ki so razvili naravno imunost po preboleli bolezni, je precepljenost med šolniki v Celju že kar na zadovoljivi ravni.
Del zaposlenih se ni cepil bodisi zaradi akutnih bodisi zaradi kroničnih zdravstvenih stanj.
Bodo zadnji zapleti s cepivom AstraZeneca vplivali na dejanski odziv na cepljenje?
Na odziv tudi celjskih šolnikov so očitno vplivali tudi zadnji zapleti s cepivom AstraZeneca, s katerimi cepijo šolnike. Kot je znano, so namreč v petek odpovedali pouk na eni izmed velenjskih šol, potem ko so se pri 26 zaposlenih pojavili nezaželeni stranski učinki v obliki hudega glavobola in povišane telesne temperature, kar so sicer običajne reakcije, ki so opisane v protokolu pri uporabi cepiva AstraZeneca in praviloma izzvenijo po nekaj dneh. Direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma je sicer dejal, da nihče izmed velenjskih učiteljev ni poiskal pomoči v dežurni ambulanti. Tudi sicer je poudaril, da so s tem cepivom cepili že okoli 5500 občanov, med njimi tudi kronične bolnike, a so se doslej v zelo redki primerih pojavili nezaželjeni stranski učinki.
Dogodek je vplival tudi na cepljenje med šolniki drugod po Sloveniji, saj naj bi zapleti rezultirali v veliko odpovedih, kar pa zagotovo ni dobro za nadaljnji razvoj epidemije, saj jo lahko ustavimo le s cepljenjem. V Velenju je bilo sicer cepljenih okoli 650 šolnikov, reakcije, ki so sicer običajno pričakovane po cepljenju, pa so se v večji meri pojavile samo na tej šoli.
Zaradi zapletov se je včeraj sestala tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju, ki je po preučitvi primera odločila, da zdaj ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerim koli cepivom proti covidu-19, saj da gre predvsem za pričakovane stranske učinke cepljenja.
Trenutna opazovanja tudi kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov oz. v res izjemno redkih primerih. O morebitni povezavi čemer so minule dni poročali iz nekaterih drugih evrospkih držav.
Začasna ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v nekaterih državah
V zadnjih dneh so v nekaj državah EU-ja iz previdnostnih razlogov začasno ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece, potem ko so se pri nekaterih osebah po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Uporabo sporne serije, po kateri je umrla bolnica v Avstriji, pa so prepovedali tudi v Luksemburgu, Latviji, Litvi, Estoniji in Italiji. Po zagotovilih pristojnih te serije v Sloveniji ni. Evropska agencija za zdravila (EMA) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem.
Evropska agencija za zdravila (EMA) je tudi sporočila, da so do 10. marca potrdili 30 primerov krvnega strdka pri skoraj 5 milijonih ljudi, cepljenih s cepivom AstraZenece v evropskem gospodarskem prostoru.
EMA še poudarja, da tveganje za nastanek krvnega strdka pri cepljenih ni večje kot v splošni populaciji. Tudi posvetovalna skupina NIJZ-ja pojasnjuje, da je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti. Pričakovana mesečna pojavnost pri starejših od 80 let je 1097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji pa je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Težave zaradi krvnih strdkov se sicer pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covida-19.
V Sloveniji za zdaj nismo zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece.
B.S.
