Cepljenja v Celju se je udeležilo manj šolnikov od napovedi

13. 03. 2021 19:45

Ta teden je bil v znamenju izvedbe množičnega cepljenja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Medtem, ko je veliko zavodov po Sloveniji cepljenje izvedlo že med tednom, se je to za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Celju izvedlo danes.

Zaradi zapletov s cepivom AstraZeneca, so se tudi v Celju uresničile napovedi, da bo udeležba na cepljenju manjša od izkazanega interesa.

Strokovnjaki ob tem mirijo, da so zapleti, ki smo jim bili priča pred dnevi v Velenju, običajne reakcije, ki so opisane v protokolu pri uporabi cepiva AstraZeneca.

Nekatere šole navajajo samo interes oz. število cepljenih zaposlenih, ki so upravičeni do cepljenja. Do tega pa zaenkrat niso upravičeni tisti, ki so bolezen že preboleli. Nižji odstotek izkazanega interesa je lahko tako tudi posledica tega, da je na določeni šoli velik del zaposlenih covid-19 že prebolel. Del zaposlenih se tudi ni cepil bodisi zaradi akutnih bodisi zaradi kroničnih zdravstvenih stanj. – stanje glede cepljenja na vzgojno-izobraževalnih ustanovah na Celjskem smo predstavili TUKAJ

Na vzgojno-izobraževalnih zavodih v Celju je interes za cepljenje izrazilo 890 oz. okoli 60 % vseh zaposlenih. O tem kakšen je bil interes za cepljenje oz. koliko šolnikov se je že cepilo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah na Celjskem smo pisali tukaj.

Današnjega cepljenja se je na koncu udeležilo okoli 30 % manj od napovedi oz. okoli 600 šolnikov kar je skupno okoli 40 % vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v Celju. Ob tem je vodja programa zdravstvene nege v ZD Celje Doroteje Štruc povedala, da vsakega pred cepljenjem opozorijo glede možnih stranskih učinkov in kako naj postopajo v primeru pojava le teh.

Omeniti velja še, da zaenkrat do cepljenja niso bili upravičeni tisti, ki so covid-19 že preboleli. Če k cepljenim prištejemo še te, ki so razvili naravno imunost po preboleli bolezni, je precepljenost med šolniki v Celju že kar na zadovoljivi ravni.

Del zaposlenih se ni cepil bodisi zaradi akutnih bodisi zaradi kroničnih zdravstvenih stanj.

Bodo zadnji zapleti s cepivom AstraZeneca vplivali na dejanski odziv na cepljenje?

Na odziv tudi celjskih šolnikov so očitno vplivali tudi zadnji zapleti s cepivom AstraZeneca, s katerimi cepijo šolnike. Kot je znano, so namreč v petek odpovedali pouk na eni izmed velenjskih šol, potem ko so se pri 26 zaposlenih pojavili nezaželeni stranski učinki v obliki hudega glavobola in povišane telesne temperature, kar so sicer običajne reakcije, ki so opisane v protokolu pri uporabi cepiva AstraZeneca in praviloma izzvenijo po nekaj dneh. Direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma je sicer dejal, da nihče izmed velenjskih učiteljev ni poiskal pomoči v dežurni ambulanti. Tudi sicer je poudaril, da so s tem cepivom cepili že okoli 5500 občanov, med njimi tudi kronične bolnike, a so se doslej v zelo redki primerih pojavili nezaželjeni stranski učinki.

Dogodek je vplival tudi na cepljenje med šolniki drugod po Sloveniji, saj naj bi zapleti rezultirali v veliko odpovedih, kar pa zagotovo ni dobro za nadaljnji razvoj epidemije, saj jo lahko ustavimo le s cepljenjem. V Velenju je bilo sicer cepljenih okoli 650 šolnikov, reakcije, ki so sicer običajno pričakovane po cepljenju, pa so se v večji meri pojavile samo na tej šoli.

Zaradi zapletov se je včeraj sestala tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju, ki je po preučitvi primera odločila, da zdaj ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerim koli cepivom proti covidu-19, saj da gre predvsem za pričakovane stranske učinke cepljenja.

Trenutna opazovanja tudi kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov oz. v res izjemno redkih primerih. O morebitni povezavi čemer so minule dni poročali iz nekaterih drugih evrospkih držav.

Začasna ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v nekaterih državah

V zadnjih dneh so v nekaj državah EU-ja iz previdnostnih razlogov začasno ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece, potem ko so se pri nekaterih osebah po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Uporabo sporne serije, po kateri je umrla bolnica v Avstriji, pa so prepovedali tudi v Luksemburgu, Latviji, Litvi, Estoniji in Italiji. Po zagotovilih pristojnih te serije v Sloveniji ni. Evropska agencija za zdravila (EMA) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je tudi sporočila, da so do 10. marca potrdili 30 primerov krvnega strdka pri skoraj 5 milijonih ljudi, cepljenih s cepivom AstraZenece v evropskem gospodarskem prostoru.

EMA še poudarja, da tveganje za nastanek krvnega strdka pri cepljenih ni večje kot v splošni populaciji. Tudi posvetovalna skupina NIJZ-ja pojasnjuje, da je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti. Pričakovana mesečna pojavnost pri starejših od 80 let je 1097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji pa je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Težave zaradi krvnih strdkov se sicer pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covida-19.

V Sloveniji za zdaj nismo zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece.

B.S.

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
164 queries in 0,991 seconds.