Onesnaženje v Celju: dilema med zdravjem in dobičkom


Nove analize onesnaženja v Celju, ki je že bilo proglašeno za najbolj onesnaženo mesto v državi, so pokazale veliko nevarnost za zdravje prebivalcev dotičnega mesta. Vodstvo Cinkarne Celje zanika krivdo za škodo v naravi in povišanje zdravstvenih težav domačinov. Le ti se borijo ˝samo˝ za čist zrak, zemljo in vodo. Na drugi strani imamo uspešno podjetje, ki prinaša dobiček in preživlja 1000 družin. Kako se srečata ekonomija in ekologija ter kje najdeta rešitev?

Cinkarna CeljeCivilna iniciativa Celje je naročila analizo vzorcev, ki so bili poslani v Kanado (Acme Labs). Istočasno so analizo vzorcev opravili tudi v Mariboru na inštitutu za varstvo okolja (Arso). Vzorci so bili vzeti iz deponije sadre Cinkarne Celje na Za Travnikom, Marije Dobje in Ljubečne. Rezultati iz kanadskega laboratorija kažejo na več kot dovoljeno vrednost kadmija, talija in težkih kovin v danih vzorcih. Med tem, še vedno čakamo rezultate iz mariborskega laboratorija, ki pa jih morda niti ne bomo dočakali.

Dnevno onesnaževanje je svoje posledice pustilo v zemlji, zraku in vodi ter tako tudi v ljudeh. Vrednost kadmija bi naj bila presežena kar za 300%, ob tem pa ne smemo pozabiti še na strupen talij, arzen, težke kovine in druge nevarne odpadke. Le te naj bi tudi odlagali na neprimerna mesta zanje, saj primernih odlagališč v Sloveniji ni, denarja za odvoz v tujino in primerno sanacijo pa ravnotako ne. Čeprav je Cinkarna Celje eno najuspešnejših podjetij daleč naokoli.

Cinkarna je resda pomembno celjsko, kot tudi slovensko podjetje, saj teh zaradi odkupa že skoraj zmanjkuje. Podjetje kot je ta pripomore k razvoju mesta in ponuja delo kar 1000 delavcem. Vendar ima črno plat, ki jo občutijo vsi tisti, ki živijo v bližini tega tako zelo uspešnega podjetja.

Podjetje, ki ima tradicijo že od leta 1873, je najpomembnejše, zaradi proizvajanja titanovega dioksida, ki ga kar 95% izvaža v tujino. Nevarnost uslužbenci za varstvo okolja, znotraj Cinkarne, zanikajo, saj bi naj ob tem nastajali le bela in rdeča sadra, ki pa nista nevarni. Zanikajo tudi, da bi kadmij, ki so ga našli v zemlji, prišel od Cinkarne.

Ob proizvajanju titanovega dioksida nastanejo železo, niobij in tantal, ki so načeloma nenevarni. Vendar pa v primeru kadmija, ne moremo stopiti na stran Cinkarne, saj se ta pojavlja v cinkovih rudah, ki so surovina celjskega podjetja, ki je celo ime dobilo po cinku. Kadmij pa je za nas lahko zelo nevaren. Gre namreč za snov, ki jo najdemo tudi v baterijah, barvilih itd.

Druga nevarna kovina, ki prihaja iz Cinkarne je talij. Le ta je zelo nevaren za naš organizem, saj povzroča zastrupljanje. To pa je ravno tista nezaželjena in prepovedana snov, ki so jo odkrili ob analizi v Kanadi.

Vse te, čeprav strupene snovi, so do določene mere sprejemljive, vendar so tokrat te mere bile presežene. Vprašamo se lahko le, ali je to res in, ali je to res potrebno. Ali pretiravajo s proizvodnjo v namen bogatenja posameznih znotraj vodstva, ali res ti postavljajo svoj dobiček nad zdravstveno varnost vseh ostalih okoli njih?

Podjetje se namreč nahaja znotraj urbanega okolja, kjer se je povečalo obolenje za rakom in je tukaj očitno več obolenj dihal kot v drugih mestih po državi Sloveniji. Nevarne snovi so odkrili tudi v človeškem blatu, kar pomeni, da so le te morale skozi naš prebavni trakt.

Cinkarna Celje sicer ima službo za varstvo okolja, na katero se lahko preko maila obrnete s pritožbami in predlogi. Na odgovor, kaj šele rešitev, pa je le vprašanje, kako dolgo boste čakali.

Najbolj ogroženo je območje Bukovžlaka, Marije Dobja, Ljubečne, Proseniškega jezera (kjer je tudi odlagališče) itd. Celjska občina se na pritožbe ne odziva, zato se prebivalci teh krajev počutijo zavržene. Tako smo se odločili, da z raziskavo, ki še ni končana, pomagamo mi.