Brezposelnost na Celjskem v primerjavi z lanskim aprilom višja za skoraj 20 %

11. 05. 2020 21:10

Pandemija novega koronavirusa je posledice na trgu dela najizraziteje pokazala v mesecu aprilu. Še marca se je na Celjskem število brezposelnih celo znižalo, aprila pa se je pandemija, skladno z napovedmi, negativno odrazila tudi na trgu dela.

Na ravni Slovenije je bilo konec aprila na zavod za zaposlovanje prijavljenih 88.648 iskalcev zaposlitve, kar je 10.793 ljudi (na novo prijavljenih je bilo 14.419 oseb, odjavljenih pa 3.626 oseb) oziroma 13,9 odstotka več kot marca, v primerjavi z aprilom 2019 je bila brezposelnost večja za 19,9 odstotka.

Na Celjskem se je brezposelnost v zadnjem mesecu zvišala za 12,4 odstotka. Najbolj v Šmarju pri Jelšah in Šentjurju.

V Celjski regiji stanje za nianso boljše, kot kaže slovensko povprečje. A nekatere občine so utrpele velike posledice pandemije
Registrirana brezposelnost po območnih službah Zavoda, april 2020 / marec 2020
Registrirana brezposelnost po območnih službah Zavoda, april 2020 / marec 2020

Zaradi razmer, ki jih je povzročil covid virus se je v aprilu obseg brezposelnosti povečal tudi na Celjskem. Zaradi negotovih razmer se je skrčilo tudi vključevanje brezposelnih v zaposlitev.

Konec aprila 2020 je bilo na OS Celje (ki pokriva 6 uradov za delo: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec), registriranih 9.639 brezposelnih oseb, kar je za 1.491 oseb oz. 18,3 % več kot aprila 2019 (v Sloveniji za 19,9 % več). V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zvišala za 1.061 oseb oz. 12,4 % (v Sloveniji zvišala za 13,9 %).

Število prijav se je v aprilu povečalo na vseh šestih uradih za delo v okviru OS Celje, glede na enako lansko obdobje pa najbolj na uradu za delo Šmarje pri Jelšah (+ 24,9 %) ter Šentjur (+ 21,5 %).

“Zadeve so se trenutno nekoliko umirile in upamo, da se bo brezposelnost postopoma zmanjševala tudi na račun večanja potreb delodajalcev po kadrih,” nam pove vodja urada za delo mag. Jožica Razpet.

Gibanje brezposelnosti po občinah Celje, Dobrna, Štore in Vojnik aprila 2020 – ter januarja 2020

Št. registriranih brezposelnih konec januarja 2020 Št. registriranih brezposelnih – konec marca 2020 Št. registriranih brezposelnih – konec aprila 2020
CELJE 2438 2312 2610
DOBRNA 70 64 77
ŠTORE 173 167 194
VOJNIK 296 287 341
ŽALEC 1004 963 1101
LAŠKO 495 498 558
ŠENTJUR 808 808 899

Število prijav v evidenco Zavoda se je v mesecu aprilu povečalo tako v občini Celje, Dobrna, Štore kot tudi Vojnik.

OS Celje v primerjavi z lanskim prvim štirimesečjem beležila tretjinski porast brezposelnih

V obdobju od januarja do aprila 2020 se je v evidenco brezposelnih na OS Celje na novo prijavilo 3.818 oseb (aprila 1499), kar je za 952 oseb oz. 33,2 % več kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji za 46,1 % več). Med novoprijavljenimi je bilo:

  • 210 iskalcev prve zaposlitve (40 oseb oz. 16,0 % manj kot v enakem obdobju predhodnega leta),
  • 40 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oz. likvidacije podjetja (6 oseb oz. 17,6 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta),
  • 826 oseb, ki so bile opredeljene kot trajno presežni delavci (548 oseb oz. 197,1 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta),
  • 2.149 oseb, ki jim je izteklo delovno razmerje za določen čas (264 oseb oz. 14,0 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta).

V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 2.631 oseb, kar je za 574 oseb oz. 17,9 % manj kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji 18,4 % manj), med njimi 1.926 zaradi zaposlitve, kar je za 589 oseb oz. 23,4 % manj kot v enakem obdobju predhodnega leta (v Sloveniji 22,2 % manj).

Glede na strukturo brezposelnih na OS Celje trenutno beležimo 11,3 % iskalcev prve zaposlitve, 20,0 % stečajnikov in trajnih presežkov, 44,6 % dolgotrajno brezposelnih, ki so v evidenci eno leto in več, 17,3 % je invalidov. 37,8 % brezposelnih je starih 50 let in več, mlajših oseb med 25 in 29 let je 10,2 % ter 8,9 % do 24 let.

ZRSZ OS Celje zaenkrat s strankami še dela na daljavo 

“Zaenkrat s strankami komuniciramo še preko portala, pošte in telefona, načrtujemo pa v prihodnje postopno odpiranje Zavoda za stranke. Število prijav v evidenco brezposelnih se je nekoliko umirilo in upamo, da se bo brezposelnost postopoma zmanjševala tudi na račun večanja zaposlovanja s strani delodajalcev, s katerimi bomo – z namenom učinkovitega zaposlovanja brezposelnih – sodelovali v čim večji meri,” obrazloži mag. Jožica Razpet.

Nadaljuje, da so v času epidemije na Zavodu delo organizirali prilagojeno trenutnim razmeram v času pandemije. V skladu s priporočili, navodili in ukrepi Vlade RS, da se čim bolj omeji fizične kontakte med ljudmi, so omejili število zaposlenih v prostorih ter na Območni službi vzpostavili dežurne ekipe za izvedbo osnovnih in podpornih procesov.

S strankami komunicirajo po e-pošti oz. e-Portalu, redni pošti oz. tudi po telefonu. Na omenjen način izvajajo prijavo oseb v evidenco brezposelnih ter rešujemo vloge za pridobitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Dežurna ekipa sodelavcev je zadolžena za vsakodnevno sprotno informiranje strank. Tudi z delodajalci komunicirajo po omenjenih kanalih in iskalce zaposlitve informirajo o priložnostih.

Posredovanje v zaposlitev se izvaja za potrebe zagotovitve kadra v dejavnostih, ki so pomembne za preskrbo prebivalstva in nujno delovanje gospodarstva, ob upoštevanju aktualnih razmer (npr. zdravstvo, skrb za starejše, prehrana,…). “Zavod zagotavlja dnevno objavo prostih delovnih mest. Število prostih delovnih mest je pričakovano upadlo, a dnevna objava ostaja pomembna zaradi hitre objave prostih delovnih mest v ključnih dejavnostih, ki morajo delovati tudi v času pandemije. Dnevna objava prostih delovnih mest se zagotavlja na spletni strani ZRSZ. Zaradi zaprtja naših prostorov zasebnim delodajalcem ne moremo zagotavljati možnosti objave prostih delovnih mest »samo v prostorih Zavoda«. Ti delodajalci lahko izberejo objavo na naši spletni strani,” zaključi Razpetova.

B.S.

Oznake: , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
176 queries in 0,816 seconds.