O takšnih in drugačnih poslovnih praksah je v zadnjih letih veliko govora. Manjkrat se zgodi, da kdo neposredno pokaže na domnevne krivce z natančnejšimi podatki.
Posredujemo sporočilo za javnost družbe Administrator Celje, ki je zastopnik ekonomskih upravičenj za terjatve do Antona Zvoneta Štormana s. p.
“Zvone Anton Štorman, sicer eden od najbolj znanih slovenskih gostincev, je očitno svetla izjema nacionalnega programa izganjanja sive ekonomije iz države Slovenije. Medtem ko je davčna uprava v zadnjih mesecih uprizarjala lov na številne lastnike lokalov, bifejev in drugih gostinskih obratov, ki jih je zapečatila, je eden od najbolj znanih slovenskih gostincev Zvone Anton Štorman, ki upravlja z gostilnami na Vranskem, v Parižljah, Šmarju pri Jelšah, Šempetru in s Hotelom Štorman v Celju, praktično nedotakljiv.
Njegova poslovna dejavnost sicer nazaduje že vrsto let. Toda če bi to dejstvo spregledali in omejili v njegovo komercialno okolje, pa podatki, ki jih sporočajo nekateri njegovi poslovni partnerji in finančne ter nadzorniške institucije, daleč presegajo njegove poslovne okvirje. Kot poslovnež, ki opravlja z navedenimi gostinskimi in hotelskimi kapacitetami kot samostojni podjetnik ima namreč pri vseh poslovnih bankah, s katerimi sodeluje: Novo ljubljansko banko, BKS – Bank für Kärnten und Steiermark, Banko Celje in NKBM, že 245 dni nepretrgano blokirane vse svoje transakcijske račune. Toda to je le obrobni podatek, saj svojim zaposlenim že za več mesecev zamuja z izplačili plač, bistveno dlje pa zanje ni poravnal niti prispevkov na plače. Hkrati pa je v Celju in okolici, ter v poslovnem svetu slovenske gostinskoturistične branže že kar javna tajna, da je Zvone Anton Štorman tudi na seznamu davčnih dolžnikov in sicer v razredu tistih posameznikov, ki davkariji dolgujejo več kot milijon in manj kot deset milijonov evrov. Kolikšna natančno, pa naj bi bila davčna skrivnost na osnovi varovanja osebnih podatkov. Ne glede na to pa vse njegove gostilne in Hotel Štorman v Celju, ves čas poslujejo nemoteno.
Zato se pojavlja tudi vprašanje, kam se pravzaprav stekajo dnevni izkupički vseh njegovih gostinskih lokacij. Če bi namreč povsem legalno izdajal račune, bi izkupiček vsaj deloma sproti poravnaval tako davčne obveznosti, kakor tudi obveznosti do bančnih institucij in do dobaviteljev, kar pa se ne dogaja.
Banke namreč v skladu s svojo poslovno poliitko ne razkrivajo terjatev do Štormana, vendar pa je znan podatek, da ta gostinec in hotelir že dalj časa ne plačuje svojih kreditnih obveznosti. Nepremičninski krč mu sicer gre na roko, toda zadnji procesi sanacije bank, še posebej tistih v državni lasti, so začeli razkrivati, da bi bilo bistveno boljše in ekonomično, če bi banke nepremičnine, ki jih je zastavil za svoja posojilna razmerja, začele prodajati pod ceno. Na ta način bi dosegle vsaj delno poplačilo svojih terjatev, hkratri pa bi tudi same spodbudile tiste procese, ki so potrebni za začetek sanacije zavoženih poslovnih oldočitev in nadaljnjega poglabljanja deficitov gostinske in hotelirske dejavnosti Zvoneta Štormana.
Ker je koledarska prelomnica lahko eden od povodov za zaščito interesov posameznih upnikov, na čelu z DURS-om, bankami in tudi drugimi upniki, bodo dnevi, ki prihajajo lahko vendarle pokazali, da državne institucije delujejo za zaščito vseh, ki spoštujejo pozitivno zakonodajo in skrbijo za enakopravne in enakovredne pogoje poslovanja v Republiki Sloveniji. Primer Zvoneta Štormana bi sicer lahko sporočal, da se najbolj izplača praksa popolne ignorance vseh državnih institucij in dolžniško upniških razmerij.
Doslej je namreč s svojim poslovanjem sporočal prav to.”
*foto: www.dezela-celjska.si
