Na vseslovenskem srečanju občin v Celju župani odločno proti za lokalno raven škodljivi zakonodaji


V Narodnem domu v Celju je bilo včeraj vseslovensko srečanje županov z Vlado RS, vendar vladnih predstavnikov ni bilo. Srečanje sta organizirali Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, udeležilo pa se ga je preko 100 županj in županov ter drugih predstavnikov občin.

Na dnevnem redu srečanja v Celju so bili:  predlog Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, predlog novele  Zakona o financiranju občin in predlog teritorialne reorganizacije lokalne samouprave, reorganizacija javne uprave, zakon o uravnoteženju javnih financ občin, predlog Zakona o davku na nepremičnine, črpanje evropskih sredstev v sedanji in prihodnji finančni perspektivi ter priprava dokumentov za prihodnjo finančno perspektivo.

Župani nasprotujejo posegom v veljavni Zakon o financiranju občin, ki spreminjajo temelje sistema financiranja občin. V času, ko pristojno ministrstvo pripravlja strategijo razvoja lokalne samouprave, je spreminjanje sistema financiranja občin nespametno, saj naj bi skozi dogovorjeno in sprejeto strategijo opredelili bodoči ustroj lokalne samouprave v Sloveniji  in posledično tudi financiranje občin.

Občine pričakujejo, da bo pristojno ministrstvo nadaljevalo s pripravo strategije razvoja lokalne samouprave in skozi to pripravljajo tudi možne modele financiranja občin, ki pa morajo temeljiti na obsegu nalog in pristojnostih, ki jih bodo morale opravljati občine. Predvsem pa, da bo pristojno ministrstvo v bodočem modelu financiranja občin uveljavilo tudi takšne finančne vire, ki bodo avtonomni in ne samo preneseni finančni viri.

Glede Predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 občine zahtevajo, da se ohrani povprečnina vsaj v višini 536 evrov, prav tako se ne pristaja na dodatno znižanje sredstev za investicije po 21. členu Zakona o financiranju občin, to je pod 4% skupne primerne porabe občin, saj ni sprejemljivo varčevanje na najšibkejših območjih in razvojno ogroženih občinah. Hkrati se tudi zahteva, da Vlada RS nemudoma pristopi k sprejetju ukrepov za znižanje stroškov občinam s sprejetjem zakona za uravnoteženja javnih financ občin in z ustreznimi spremembami podzakonskih aktov.

Odločno tudi nasprotujejo predlagani uvedbi upravnih okrajev in upravnih enot, saj predpostavlja manjšanje dostopnosti storitev države ljudem v različnih lokalnih okoljih in še dodatno zmanjševanje števila zaposlenih v teh prikrajšanih okoljih. Ponovno je bilo predlagano, da se upravne enote kot takšne preoblikujejo na način, da se naloge, ki jih opravljajo, prenesejo v okvir skupnih občinskih uprav. Župani menijo, da bi takšna rešitev doprinesla k decentralizaciji in racionalizaciji.

V povezavi z davkom na nepremičnine so predstavniki občin sklenili, da občine še vedno vztrajajo, da se ohrani nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v sedanji obliki, Vlada RS pa naj uveljavi krizni davek, če ocenjuje, da je za to potreba. Občine opozarjajo, da je predlagana uvedba davka na nepremičnine za občine neustrezna tako s finančnega, sistemskega kot vidika urejanja zemljiške politike v občinah.

Hkrati se upošteva možnost, da Vlada RS tega predloga ne bo sprejela, zato mora uvedba davka na nepremičnine temeljiti na naslednji izhodiščih: dolgoročni ohranitvi davka na nepremičnine kot lokalnega davka; ohranitvi avtonomije občin pri vodenju prostorske politike; časovni omejitvi delitve pobranih davčnih virov v razmerju pol pol med občinami in državo na tri leta, pozneje pa delitev, ki bo ustrezala definiciji davka kot lokalnega davka; izvzetju ali ničelni stopnji obdavčitve občinske javne infrastrukture oziroma vsega občinskega premoženje; delitvi rizika višine pobranih davkov med državo in občinami v prehodnem obdobju.

V primeru, da v zakon ne bodo vgrajena ta temeljna izhodišča, se bo zahtevalo ustavno presojo zakona. Predlog zakona je namreč ustavno sporen, ker ukinja lastne vire občin. Sporen je tudi s stališča zakonitosti, ker je pripravljen brez sodelovanja občin in ker bistveno prizadene eno temeljnih funkcij občin, razvojno funkcijo, so opozorili župani.

Župani  zahtevajo, da se vzpostavi takojšen dialog med Vlado RS in občinami, zato se pozove predsednico Vlade RS in ministre, da se v najkrajšem možnem času sestanejo s predstavniki občin.

Apel občin je šel tudi Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nemudoma pristopijo k usklajevanju  programskih dokumentov za naslednjo finančno perspektivo (partnerski sporazum, operativni program) z razvojnima svetoma regij že v fazi njihove priprave in se na ta način zagotovi partnerski odnos v celotnem procesu razvojnega načrtovanja. Več županov je pozvalo, da se sprejme dva operativna programa.

Občine se zavezujejo, da bodo na dan sprejemanja zakona o davku na nepremičnine ali na drug primeren dan v organizaciji SOS in ZOS organizirale demonstracije enotnosti in moči lokalne samouprave, je bil eden od sklepov, ki ga je predlagal ajdovski župan.

Na tej povezavi (klik!) si lahko ogledate sprejete sklepe do zakonodajnih in sistemskih predlogov, ki so pripravljeni ali pa naj bi se v bodoče pripravili.

Vir: Mestna občina Celje

Foto: arhiv Skupnost občin Slovenije