Predavanje ekonomista Rada Pezdirja: kako naprej po krizi? (video)

19. 09. 2013 07:45

Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju je v četrtek, 12. 9. 2013, potekalo predavanje Kako naprej po krizi z Radom Pezdirjem, ki je na fakulteti zaposlen, in sicer na dodiplomskih študijskih programih poučuje ekonomske predmete. Slovenci smo si ga zapomnili predvsem po akcijah proti elektroenergetskim podjetjem in bankam.

Tokratno predavanje se je dotaknilo vprašanj, ki se bodo začela postavljati po koncu krize. Ali umik države iz ekonomije res pripelje do kapitalizma? Do česa bomo upravičeni, ko bomo znova razpravljali o pravicah? Ali bo prihodnost po stabilizacije krize kaj bolj predvidljiva? Bomo po krizi bolj sposobni predvidevati in preprečevati bodoče krize?

V zadnjem času veliko beremo o tem, kakšne ukrepe bo še sprejela vlada, da napolni svoj prepožrešni mošnjiček. Da bodo še bolj obremenjena gospodinjstva, je neizpodbitno. Spet bodo jemali denar tam, kjer ga je že tako malo. Javno upravo, šolstvo, zdravstvo, banke, gospodarstvo bodo očitno nosile na plečih gospodinjstva. In medtem ko bodo ponovno jemali najbolj ranljivim, ker skrinjica se nekako mora napolniti, se v omenjenih sektorjih ne bo spremenilo prav nič … Zakaj bi vendarle se, saj ta ureditveni sistem sektorjev podpiramo že vrsto let, ima pa eno pomanjkljivost – hrani le množico izbranih pri skledi, ki se tu pa tam stepejo za zajemalko, za vse nas, ki pa imamo pred seboj samo krožnike brez pribora, pa je dovolj, da jemo vsi iz iste »znucane« žlice.

Rado Pezdir je na začetku predavanja izpostavil razmere v bančnem sistemu. Ali bodo krediti možni po dobrih cenah? Ampak ocena je slaba in Pezdir pravi, da z bankami bomo imeli še naprej težave. Bančni viri za zagon po krizi odpadejo, razen če se res kaj korenitega na tem področju spremeni. Kdo pa bi danes lahko prinesel kapital v slovenske banke? Imamo na vidiku takšen kapital, ki prenese upravljanje in nove trge? Ne in to pomeni, da se bančni sektor ne bo pobral. Tudi 60.000 brezposelnih po krizi ne bo dobilo dela, ker so podjetja finančno prešibka (rabijo denar za vračanje dolga in ne za ustvarjanje novih delovnih mest). Edina rešitev, ki za te brezposelne ostaja, pravi Pezdir, je ta, da se odselijo iz države (tako kot so se že prisilno izselile  starejše generacije). Slovenija ima tudi najmanj tujih investicij. Kako pridobiti tuji kapital? Zakaj bi pa kdo k nam prišel, saj smo vedno tekmovali z izdelki, ki imajo nizko dodano vrednost. In tudi tujci pravijo, da ne poslujejo po »slovensko«. »Normalen« investitor se nas izogiba v širokem loku. Močne korporacije vodijo državo in ni konec te zgodbe – ostala bo enaka tudi po krizi.

Nič se ni spremenilo tudi na področju šolstva, ne od vrtca in do univerze. Potrebna je korenita revizija zaposlenih, saj v šolstvu še vedno odhaja denar v neizkoriščene namene. Univerze in visoke šole z nepreverjenimi profili poklicev še naprej ustvarjajo socialne probleme in številka mladih brezposelnih diplomantov se bo še nadaljevala. Slovenija je tudi ena izmed redkih držav na svetu, ki ima samo eno obvezno zdravstveno zavarovalnico, ki je tudi največji finančni sklad v Sloveniji. Glede na to, da vlagamo v njo praktično celo življenje, bi pričakovali, da ne bomo za nekatere storitve čakali 36 mesecev. Pezdir je opozoril tudi na to, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne nadzira nihče – nadzirajo sami sebe. Tudi mladi zdravniki so preobremenjeni, imajo male plače po kolektivni pogodbi in nimajo nobene perspektive tudi za ustvarjanje lastne družine. Tudi ko bo konec krize, bo problem zdravstva ostal. Nič se ne bo spremenilo tudi v  pokojninskem sistemu. Redefinicija nacionalnega interesa pa je tista zadnja stvar, ki jo je Pezdir izpostavil. Kaj pa imamo Slovenci za nacionalni interes? Slovencem je nacionalni interes podjetje. Takšen nacionalni interes je povzročil, da so se razmnožili številni tajkuni, ki bodo tudi po krizi ostali.

Predavalnica je bila polna.

Pezdir je ob koncu predavanja pustil odprto tudi debato in odgovoril na nekaj vprašanj. Izpostavil pa je dejstvo, da bi morali vsi ravnati po svoji vesti in pošteno.

Predavanje smo v celoti posneli in vas vabimo, da si ga pogledate v spodnjem prispevku. V prvem prispevku so krajši zanimivejši inserti, v drugem pa celotno predavanje.

f/t/v: J. C.

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
174 queries in 2,169 seconds.