Revija Finance Manager je letos že dvajsetič objavila lestvico stotih najbogatejših Slovencev. Na vrhu ostajata zakonca Vesna in Dari Južna, katerih premoženje ocenjujejo na 622 milijonov evrov. Za uvrstitev med stoterico je bilo letos potrebnih 46,1 milijona evrov.
Tudi letos so se na lestvico uvrstili številni podjetniki iz Celja in širše okolice. Najvišje med njimi je družina Jager iz Rogaške Slatine, ki se je z lanskega 15. povzpela na 13. mesto.
Tik pod slovenskim vrhom je prišlo do spremembe. Na drugo mesto se je s 481 milijoni evrov povzpela družina Šešok, lastnica Iskre. Iza Sia Login in Samo Login, ki sta si lani delila drugo mesto, sta letos s po 414 milijoni evrov tretja.
Peti je Boštjan Bandelj (343 milijonov evrov), sledijo Jure Knez (329 milijonov), Damian Merlak (303 milijone) ter Ivo in Anastasia Taja Boscarol (281 milijonov). Prvo deseterico zaokrožujejo Igor Akrapovič (275 milijonov) ter zakonca Izet in Hajrija Rastoder (262 milijonov).

Kdo so najbogatejši Celjani?
Darko in Tilen Klarič (18. mesto, 178 milijonov evrov)
Darko in Tilen Klarič sta bila lani na 13. mestu. Starejšega Klariča Celjani poznajo tudi kot predsednika Nogometnega kluba Publikum (op.p. danes NK Celje), ki ga je prevzel leta 1992.
Danes sin Tilen vodi agencijo Media Publikum, ki je lani z zakupom oglasnega prostora ustvarila 80,9 milijona evrov prihodkov. Oče in sin imata tudi tričetrtinski delež v družbi Adventura Investments. Na nižjo letošnjo oceno je vplivala tudi sprememba načina vrednotenja te naložbe.

Ker Adventura Investments ne objavlja več skupnih rezultatov vseh družb v skupini, so se Finance letos oprle na cenitev njenih naložb. Samo delež očeta in sina v tej družbi so ocenile na približno 118 milijonov evrov.
Družina Bastl (21. mesto, 152 milijonov evrov)
Družina Bastl je lani zasedala 34. mesto, Finance pa so ji tedaj pripisale okoli 102 milijona evrov. Za rastjo celjskega holdinga Maksim, ki ga vodi Simon Bastl, je predvsem dobro leto družbe Container.
Celjski proizvajalec posebnih zabojnikov in jeklenih konstrukcij je prihodke povečal s 33 na 50,2 milijona evrov, čisti dobiček pa z 2,2 na 6,2 milijona. Skupina, katere del je tudi celjska Pocinkovalnica, je ob koncu leta zaposlovala 410 ljudi.
Začetki družinskega posla segajo v čas celjskega podjetja EMO Kontejner, kjer so že leta 1973 izdelovali zabojnike za ameriški trg. Maks Bastl je podjetje prevzel leta 1995, štiri leta pozneje pa ustanovil Container.
Med prvo trideseterico tudi lastniki KLS Ljubno in Zlatarne Celje
Družina Strašek (28. mesto, 139 milijonov evrov)
Družina Strašek je premoženje ustvarila v Zgornji Savinjski dolini. Pod vodstvom Bogomirja Straška so na Ljubnem leta 1974 ustanovili kovinarski obrat, iz katerega je zrasel proizvajalec zobatih obročev za avtomobilske motorje KLS Ljubno.
Posledice poplav iz leta 2023 še občutijo. Proizvodnjo so po ujmi znova zagnali, del naročil pa so medtem prevzeli drugi dobavitelji. Po septembrskih besedah Bogomirja Straška so po količini izdelkov dosegali približno tri četrtine obsega pred poplavami.
Prve dele zobatih obročev so na Ljubnem izdelali že leta 1978. Ko se je podjetje v devetdesetih znašlo v težavah, se je Strašek odločil proizvodnjo osredotočiti prav na te izdelke.
Družina Albreht (delitev 30. mesta, 130 milijonov evrov)
Družina Albreht je z lanskega 31. mesta napredovala za eno mesto. Skupina Zlatarna Celje je v letu 2025 ustvarila dobrih 238 milijonov evrov prihodkov od prodaje in skoraj 21 milijonov evrov čistega dobička.

K rekordnemu izkupičku je poleg prodaje nakita in naložbenega zlata prispevala prodaja stanovanj v ljubljanski soseski Ruski car. V dveh stolpnicah so vseh 140 stanovanj prodali že pred dokončanjem projekta.
Bojan Albreht je v zgodbo Zlatarne Celje vstopil konec 90. let, ko je njegovo podjetje na tretji dražbi kupilo propadlo zlatarno. Danes jo vodi skupaj z Grego in Primožem Albrehtom.
Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak (76. mesto, 62 milijonov evrov)
Ivan Pfajfar in njegova hči Maša Pfajfar Toplak sta bila lani še na 54. mestu. Njun celjski Inpos je prihodke od prodaje povečal na skoraj 68 milijonov evrov, čisti dobiček pa je upadel na dobra dva milijona.
Leto prej je namreč podjetje zaslužilo tudi s prodajo deleža v Kovintradu. Oče in hči sta solastnika še enega celjskega podjetja, trgovca z lesnimi ploščami in mizarskimi materiali Lesoprodukt.
Lesoprodukt mizarjem poleg materiala ponuja tudi razrez in obdelavo plošč. Lani je ustvaril skoraj 30 milijonov evrov prihodkov in 1,2 milijona evrov čistega dobička.

Najbogatejši s širšega Celjskega
Družina Jager (13. mesto, 220 milijonov evrov)
Družina Jager je glede na lansko oceno pridobila 41 milijonov evrov in napredovala za dve mesti. Franc in Marija Jager sta prvo trgovino odprla leta 1989 v Rogaški Slatini, danes Jagros vodita njuna sinova Aleš in Boštjan.

Skupina, v katero sodijo tudi Ptujske pekarne, je lani ustvarila 261,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 18,5 milijona evrov čistega dobička. Živila ostajajo največji del posla, a so Jagri že samo s prodajo tehnike presegli sto milijonov evrov prihodkov.
V domači Rogaški Slatini prenavljajo eno od trgovin. Ob koncu leta 2025 je imel Jagros 933 zaposlenih.
Uroš Merc (57. mesto, 80,7 milijona evrov)
Uroš Merc je napredoval za osem mest. Oktobra je odkupil še preostalih 34 odstotkov skupine Bisol in tako postal edini lastnik proizvajalca fotonapetostnih modulov iz Latkove vasi pri Preboldu.

Skupina je lani ustvarila 84 milijonov evrov prihodkov od prodaje, skoraj 47 odstotkov več kot leto prej. K rasti sta največ prispevala prodaja modulov v Italiji in trgovanje z električno energijo.
Družina Moškotevc (60. mesto, 75 milijonov evrov)
Družina Moškotevc je pridobila devet mest. Glavnina njenega premoženja je vezana na šentjursko trgovsko podjetje Ahac in gradbeno družbo VOC Ekologija.
Slednja je letos kupila poslovne nepremičnine na 13 lokacijah po Sloveniji. Med njimi so tudi nekdanji oziroma sedanji Tuševi trgovski objekti v Vojniku in Žalcu.
Ahac danes s pijačami, hrano in tehničnim blagom oskrbuje približno pet tisoč prodajnih mest. Pijače, s katerimi se je posel začel, so lani še vedno prinesle približno dve tretjini prihodkov.
Ivan Cajzek (65. mesto, 72,2 milijona evrov)
Ivan Cajzek je prav tako napredoval za devet mest. Ustanovitelj podjetja GIC Gradnje iz Zgornjega Negonja pri Rogaški Slatini je na samostojno podjetniško pot stopil leta 1990. Še lani so Finance njegovo premoženje ocenjevale na približno 57 milijonov evrov.

Cajzek je bil sprva v podjetju edini zaposleni. Danes krovno družbo vodi njegov sin Rok, skupina pa je ob koncu lanskega leta zaposlovala 240 ljudi in poleg Slovenije poslovala tudi na Hrvaškem.
Matej Romih (delitev 74. mesta, 63,2 milijona evrov)
Matej Romih je del kupnine od prodaje deleža v Outfit7 vložil v stanovanjske projekte na Celjskem. Prek družbe RMH je 40-odstotni lastnik družbe Ribarjeva rezidenca, pri Vojniku pa se je z družbo RVE lotil gradnje hiš v Sončni oazi. Ocena njegovega premoženja se je v primerjavi z lansko komaj spremenila, na lestvici pa je zdrsnil za 11 mest.
Romih je imel pred prodajo 4,64-odstotni delež v podjetju Outfit7. Ker iz javnih podatkov ni razvidno, kako je naložil celotno kupnino, so Finance svojo oceno tudi letos oprle na izkupiček od prodaje in prejete dividende.
Na lestvici tudi žalski Tehnos, vračajo se lastniki Kronoterma in Boštjan Marovt
Anton Kisovar (82. mesto, 55,5 milijona evrov)
Anton Kisovar je lastnik žalskega Tehnosa, ki ga kmetje poznajo predvsem po mulčerjih. Kisovar je pred dobrimi tremi desetletji iz stečaja kupil Hmezad Strojno in prevzel njen proizvodni program.
Danes Tehnos prodaja na približno 40 trgih, z izvozom ustvari devet desetin prihodkov. Lani je čisti dobiček povečal na 4,5 milijona evrov.
Največji trg Tehnosa je Nemčija, žalske stroje pa uporabljajo tudi kmetje v Avstraliji, Kanadi in na Japonskem. Poleg kmetijske mehanizacije Tehnos izdeluje še dele za avtomobilsko in letalsko industrijo.
Bogdan Kronovšek in Nataša Besednjak (87. mesto, 53,2 milijona evrov)
Bogdan Kronovšek in Nataša Besednjak se po letu odsotnosti vračata med stoterico. Brat in sestra sta lastnika družinskega proizvajalca toplotnih črpalk Kronoterm iz Trnave v občini Braslovče. Kronovšek ima v lasti 85,5 odstotka družbe, preostanek pripada sestri.
Podjetje je leta 1990 pod imenom Termo-Tehnika ustanovil njun oče Rudolf Kronovšek. K vrnitvi na lestvico je pripomogla predvsem prodaja v tujini, ki je lani zrasla za 41 odstotkov na 15,7 milijona evrov.
Boštjan Marovt (100. mesto, 46,1 milijona evrov)
Boštjan Marovt se je po nekajletni odsotnosti vrnil prav na zadnje mesto. S Celjem ga povezujejo prevzem nekdanje Tkanine Celje, lastniški deleži v Kovintradu in nekdanja večja naložba v Celjski sejem.
Danes na oceno njegovega premoženja pomembno vpliva tudi poslovanje trgovske verige Mana. Mana je imela ob koncu lanskega leta 90 trgovin in 389 zaposlenih. Veriga je s prodajo ustvarila več kot 42 milijonov evrov prihodkov in dober milijon evrov čistega dobička.
Koga s Celjskim povezujejo še Cetis, livarna v Štorah in nekdanji Tušev center?
Med uvrščenimi sta tudi solastnika skupine MSIN Marko Mohar (34. mesto, 118 milijonov evrov) in Matjaž Satler (delitev 35. mesta, 117 milijonov evrov). Med večjimi naložbami njune skupine je celjski Cetis. Mohar in Satler imata v skupini MSIN vsak polovični delež. Med večjimi podjetji v njuni lasti sta tudi Donit Tesnit in Zarja Elektronika.
Antona Pangrčiča (48. mesto, 92,1 milijona evrov) s Štorami povezuje Kovis Livarna, medtem ko ima matična družba Kovis sedež v Brežicah. Kovis za železniško industrijo izdeluje zavorne diske in ležajna ohišja.
Herman Rigelnik (49. mesto, 90,3 milijona evrov) je v svoji karieri vodil tako celjsko Kovinotehno kot velenjsko Gorenje. Z regijo ga še danes povezuje delež v Termah Topolšica, ki so ga Finance upoštevale pri oceni njegovega premoženja.
Dve lokalni povezavi prinašata tudi novinca. Blaž Gorjup (52. mesto, 85,1 milijona evrov) je ustanovil skupino HCG, ki razvija prehranska dopolnila in ima proizvodnjo v Velenju. Po vstopu francoskega partnerja ANJAC sta skupini napovedali več kot 25 milijonov evrov naložb, predvsem v širitev velenjske proizvodnje.
Klemen Piškur (delitev 88. mesta, 53,1 milijona evrov) pa je letos opravil enega odmevnejših nepremičninskih poslov v Celju. Njegovo mengeško podjetje Klemen Transport je kupilo nekdanji Tušev logistično-distribucijski center. Kompleks obsega približno 63 tisoč kvadratnih metrov. Piškur je družinski posel, ki se je začel s cestnimi prevozi, z leti razširil tudi na skladiščenje.







