Celjski šport je izgubil človeka, ki je desetletja živel zanj in z njim. Umrl je Gojko Kusić, dolgoletni spremljevalec, poznavalec in sodelavec številnih športnih zgodb iz Celja, ki bi konec novembra dopolnil 67 let.
Gojko Kusić je bil v celjskem športnem okolju dobro poznan obraz. S svojo neposrednostjo, hudomušnostjo in značilnimi pripombami je znal razelektriti marsikatero situacijo, med športnimi delavci, novinarji in športniki pa je užival veliko spoštovanje.
Šport je bil velik del njegovega življenja. Najbližje mu je bil nogomet, ki ga je nekoč igral tudi sam, z velikim zanimanjem pa je spremljal tudi košarko in številne druge panoge. Njegov pogled se ni ustavil zgolj pri največjih klubih in najbolj odmevnih rezultatih.
Kot pravi Celjan je bil močno povezan z lokalnim okoljem. Z enakim žarom je znal pripovedovati o nogometaših in košarkarjih kot o celjskih kegljačicah, plesalcih ali mladih nogometaših. Zanj praktično ni bilo premajhne športne zgodbe, če je za njo stal trud ljudi, ki so šport soustvarjali.
Prav zaradi tega je bil dragocen vir informacij o celjskem športu. Poznal je ljudi, zgodbe in ozadja, ki pogosto niso prišla na naslovnice, brez ljudi, kot je bil Gojko, pa bi marsikatera informacija iz lokalnega športnega okolja preprosto utonila v pozabo.
Dolga leta je sodeloval tudi s športnim časnikom Ekipa, kjer so se ob njegovi smrti spomnili številnih zgodb, pogovorov in skupnih let spremljanja slovenskega športa.
Bil je iskriv sogovornik, poln anekdot in domislic. Znal je biti tudi kritičen, predvsem do tistih, ki so se od športa in ljudi v njem ob težavah odmaknili. Veliko raje pa se je vračal k lepim spominom.
Takšnega se ga bo spominjal tudi celjski šport – kot človeka, ki je šport spremljal zato, ker ga je imel iskreno rad, in ki je bil desetletja del njegovega vsakdana.
Družini, svojcem, prijateljem in vsem njegovim bližnjim izrekamo iskreno sožalje.
